Kako zaživeti po smrti otroka?

S cmokom v grlu vendarle dvignem telefon in pokličem Natalijo. Več dni sem spretno iskala izgovore in prelagala ta klic. Kaj sploh rečeš mamici, ki jo želiš povabiti k pogovoru o tem, kako je izgubila svojega otroka? "Natalija, pozdravljeni, najprej, moje sožalje ..." Medtem se mi v misli pririne dvom, ali sem jo ravnokar spet spomnila na to, da ji je umrl otrok in ji bo spet hudo. A na drugi strani je glas stabilen, celo vesel: "Dober dan, najlepša hvala."

Ko zdaj gledam nazaj, mi je jasno, da Natalije moj izrek sožalja dve leti po smrti sina Gabrijela ni "spomnil", da ji je umrl sin, to dejstvo jo spremlja ves čas, le naučila se je živeti s tem. Kako trapast se mi zdaj zdi ta pomislek, pa vendar, razmislite, vi znate izbrati prave besede v takšnem trenutku?

"Da sva še mlada, da imava še čas, so nama govorili in to me je zelo bolelo. Da, sva še mlada, še bova imela otroke, ampak tega časa in teh občutkov, ki sva jih gojila do Gabriela, nama nihče ne more povrniti." Najbolj pomaga prav izrek sožalja, objem, stisk roke in to, da boste odnesli svečko na njegov grob.

Natalija je prepričana, da je biti mama in mama angela njeno poslanstvo, zato o tem tudi govori. Gabriel je umrl v šestem mesecu nosečnosti. V glavi se mu je nabirala tekočina, ki mu je drobila možgane. Če bi preživel do konca nosečnosti, bi imel okvare, zaradi katerih verjetno nikoli ne bi odšel iz bolnišnice. Že v trebuhu je imel na uro tudi po 50 epileptičnih napadov in starša sta sprejela zdravniški nasvet in nosečnost prekinila.

Ves čas mi tečejo solze, snemanje moramo prekinjati, ker si moram JAZ opomoči, preden lahko nadaljujem. Neizmerna ljubezen, ki jo Natalija premore ne le do svojega mrtvorojenega otroka, ampak do vse družine, vseh ljudi je neopisljiva z besedami, začutiš jo, zadene te v dno duše. Prelomi me, ko opisuje, da je na porod čakala skupaj s še eno porodnico. "Vprašala me je, kaj bomo imeli, pa sem rekla, da fantka. Nisem ji želela razlagati, da vem, da ob rojstvu ne bo zajokal, nisem ji želela naložiti slabega občutka pred njenim najlepšim dnevom."

"Bilo je najtežje," mi večkrat ponovi, "a svet je tudi po izgubi otroka lahko še vedno lep." In res, ko jo gledam tako pomirjeno in polno ljubezni, ji preprosto verjamem.