Nobelova nagrada za mir Abiyu Ahmedu

V Oslu so razglasili letošnjega dobitnika Nobelove nagrade za mir. Nagrado so podelil etiopskemu premierju Abiyu Ahmedu. 

Kot je v utemeljitvi nagrade poudarila predsednica Nobelovega odbora Berit Reiss-Andersen, etiopski premier nagrado prejme za svoja "prizadevanja za mir in mednarodno sodelovanje, še posebej za odločno in odločilno pobudo za reševanje spora o meji s sosednjo Eritrejo". Nagrada je po njenih besedah tudi priznanje vsem drugim, ki si prizadevajo za mir in spravo v Etiopiji ter na vzhodu in severovzhodu Afrike.

Pojasnila je še, da je Abiy Ahmed, aprila lani, ko je postal premier, dal jasno vedeti, da želi oživiti mirovne pogovore z Eritrejo. V tesnem sodelovanju z eritrejskim predsednikom Isaiasom Afewerkijem je kmalu oblikoval osnovna načela mirovnega sporazuma za končanje dolgoletnega zastoja v odnosih med državama, ki niso bili ne vojna, ne mir. Za preboj je bila pomembna tudi odločitev, da brezpogojno sprejme odločitev mednarodne komisije za meje iz leta 2002.

Odpravil izredne razmere, končal cenzuro medijev in povečal vpliv žensk

Kot pojasnjuje Nobelov odbor, je Abiy Ahmed v prvih stotih dneh v državi odpravil izredne razmere, pomilostil na tisoče političnih zapornikov, končal cenzuro medijev, legaliziral prepovedane opozicijske skupine, odstavil politike in vojaške predstavnike, osumljene korupcije, ter pomembno povečal vpliv žensk v političnem in družbenem življenju.

Poleg tega je etiopski premier sodeloval v drugih mirovnih in spravnih procesih v vzhodni in severovzhodni Afriki. Septembra lani je s svojo vlado aktivno prispeval k normalizaciji diplomatskih odnosov med Eritrejo in Džibutijem po več letih sovražnosti. Posredoval je v konfliktu med Kenijo in Somalijo o spornem območju na morju. Igral je tudi pomembno vlogo v procesu, ki je vodil v sporazum med vojaškim režimom in opozicijo v Sudanu.

Nobelov odbor upa, da bo mirovni sporazum prispeval k pozitivnim spremembam za prebivalce Etiopije in Eritreje. Čeprav v Etiopiji ostaja še veliko dela, je Abiy Ahmed sprožil pomembne reforme, ki številnim dajejo upanje za boljše življenje in lepšo prihodnost, še piše v utemeljitvi odločitve za letošnjega nagrajenca.

Na morebitne pomisleke, da je zdaj še prezgodaj za nagrado, je predsednica Nobelovega odbora dejala, da njegova prizadevanja že zdaj zaslužijo priznanje in potrebujejo spodbudo. Nagrada bo po njenih besedah prispevala h krepitvi bratstva med državami v regiji.

''Ahmed je po letih vojne dosegel mirovni sporazum z Eritrejo in sprožil proces demokratičnih reform. To bi bilo skladno z voljo Alfreda Nobela," je ocenil norveški zgodovinar Asle Sveen.

Krvava vojna

Eritreja je bila do razglasitve samostojnosti leta 1993 del Etiopije. Pet let zatem je med državama izbruhnila krvava vojna, ki je zahtevala 80.000 smrtnih žrtev. S sporazumom iz Alžira leta 2000 je bil sklenjen dogovor o koncu vojne, čez dve leti je sledila kompromisna razsodba strokovne komisije o meji, ki je Etiopija ni priznala.

Odnosi med Etiopijo in Eritrejo so se otoplili, ko je etiopski premier junija lani sporočil, da priznava mejo med državama, ki jo je določila komisija strokovnjakov, njen kompromisni predlog pa so podprli tudi Združeni narodi. Abiy Ahmed je nato julija lani po skoraj dveh desetletjih obiskal Eritrejo, državi pa sta med tem obiskom podpisali izjavo o miru in prijateljstvu.

Med favoriti je bila tudi Greta Thunberg 

Med favoriti za prestižno nagrado se je sicer največkrat omenjalo mlado švedsko aktivistka Greto Thunberg, ki je sprožila globalno gibanje za ukrepanje proti podnebnim spremembam.

"Nobelov odbor je v preteklosti že nagradil okoljski aktivizem. Nagrada za mir ni vedno povezana z vojnami in oboroženimi konflikti. Po mojem mnenju je ta najstnica sprožila alarm, ki so ga ljudje slišali," je dejal direktor stockholmskega inštituta za mirovne študije Sipri Dan Smith. Med kandidati za nagrado je omenil tudi ameriškega žvižgača Daniela Ellsberga, ki je leta 1971 medijem posredoval zaupne dokumente o odločitvah ameriške vlade glede vojne v Vietnamu.

Lanska nagrajenca nagrade za mir sta borca proti spolnemu nasilju nad ženskami v konfliktih, kongoški zdravnik Denis Mukwege in jazidska aktivistka ter nekdanja ujetnica skrajne skupine Islamska država, Nadia Murad.

Nobelove nagrade podeljujejo od leta 1901 iz sklada, ki ga je ustanovil švedski industrialec in izumitelj dinamita Alfred Nobel. Dobitniki bodo nagrade prejeli na slovesnosti 10. decembra, na obletnico Nobelove smrti. Nobelovo nagrado za mir razglasijo in podelijo v Oslu, preostale v Stockholmu. Nagrajenci bodo prejeli devet milijonov švedskih kron (830.000 evrov). Če jih je več, si to vsoto razdelijo.