Za nagrado se poteguje kar nekaj milo rečeno spornih osebnosti, med katerimi se največkrat omenja kandidat za bodočega ameriškega predsednika, nepremičninski mogotec Donald Trump. Nominirana sta tudi nemška kanclerka Angela Merkel in papež Frančišek, a jima prav velikih možnosti ne pripisujejo.
Nominacija se nanaša na prebivalce otokov Lesbos, Chios, Samos, Rodos in Leros. A čeprav mnogi stiskajo pesti zanje, stoji med njimi in Nobelovo nagrado velika ovira – nagrado lahko prejmejo le točno opredeljeni posamezniki ali organizacije. Še vedno pa je mogoče, da jo podelijo kakšni od človekoljubnih organizacij ali izstopajočim posameznikom z otokov ob razložitvi, da želijo z njo počastiti celotno skupnost.
Kdo pa so favoriti?
Člani Nobelovega odbora kandidatov in postopka izbora ne smejo razkrivati, prav tako se ne smejo spuščati v špekulacije. Zato pa to že od leta 2002 počnejo na Inštitutu za mirovne raziskave v Oslu (PRIO). Čeprav so doslej večinoma "usekali mimo", njihova predvidevanja veljajo za kredibilna. Lestvico najverjetnejših dobitnikov sestavi direktor inštituta, zadnja leta je to Kristian Berg Harpviken. To so njegovi favoriti:
1. Svetlana Ganuškina
2. Ernest Moniz in Ali Akbar Salehi
3. Bele čelade (Sirska civilna obramba)
Prostovoljne reševalce iz Sirije bi lahko primerjali z grškimi otočani. Prav tako gre za navadne ljudi, ki so, ko je bilo treba, pozabili nase in pomagali drugim. A oni tvegajo več, pravzaprav vsak dan nosijo svoje glave na pladnju, ko izpod ruševin bombardiranih stavb rešujejo ranjence, ne vedoč, ali se bodo dokončno porušile in ali bo padla še kakšna bomba.
Bele čelade rešujejo življenja, omilijo trpljenje in ohranjajo žarek upanja v uničujoči sirski vojni, zato so idealen kandidat, je prepričan Harpviken, ki obenem poudarja, da je njihovo delovanje tudi nenasilen upor v okolju, ki je zaznamovano z nasiljem. "Nagrada Belim čeladam ne bi bila zgolj priznanje njihovim humanitarnim naporom, pozornost bi usmerila tudi na izjemne, a redko omenjene, mirne načine upora ljudi, ki se znajdejo sredi oboroženih napadov," meni direktor PRIO.
4. Edward Snowden
"Bi 2016 lahko postalo leto Edwarda Snowdna?" se sprašuje Harpviken. Bo po filmski biografiji, pod katero se je podpisal Oliver Stone, dočakal še Nobelovo nagrado za mir? Snowden je delal za ameriško Agencijo za nacionalno varnost, ko je pred tremi leti v javnost posredoval dokumente, ki razkrivajo dejanske razsežnosti ameriškega nadzora nad telekomunikacijami. Zato je doma postal državni sovražnik in moral v izgnanstvo. V večini držav mu še vedno grozi aretacija in Harpviken se sprašuje, ali bi mu Norveška omogočila, da brez strahu prevzame Nobelovo nagrado.
5. Jeanne Nacatche Banyere, Jeannette Kahindo Bindu in Dr. Denis Mukwege
Oborožene spopade in vojne vse prevečkrat spremlja tudi spolno nasilje. Trije posamezniki, ki se mu že leta upirajo, so Mama Jeanne, Mama Jeannette in Dr. Mukwege iz Demokratične republike Kongo. Ženski s pomočjo mreže poznanstev, ki sta jo zgradili kot članici cerkve, po vsej državi iščeta žrtve spolnega nasilja ter jim nudita podporo in, če je treba, tudi zdravstveno oskrbo. Ginekolog Denis Mukwege pa je v kraju Bakuvu ustanovil bolnišnico, ki je namenjena prav tem ženskam. "Mukwege je osebno zdravil tisoče žensk in je danes vodilni strokovnjak na področju odpravljanja fizičnih posledic posilstev in spolnega nasilja. Njegova vloga pri opozarjanju sveta na brutalnost teh zločinov in njihove hude posledice je osrednjega pomena," je o njegovem delu zapisal direktor norveškega inštituta.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.