Nos za iskanje trupel

Malo ljudi želi biti poznanih po izgledu obraza, a stotnik v nizozemski vojski Harry Jongen nima nikaršnih težav s tem, da ga kličejo Nos. Pravzaprav je na to ime tako ponosen, da si ga je napisal na skodelico za kavo. Omenjeno ime v resnici nima zveze z Jongenovim izgledom, marveč z njegovo sposobnostjo ''izvohanja'' zakopanih ostankov mrtvecev; ime pa se nanaša na zmožnost, da kot psi krvosledniki odkrije zakopane žrtve. Stotnik Jongen je med drugim sodeloval pri odkritju žrtve belgijskega pedofila Marca Dutruoxa, pomagal pa je tudi pri reševanju osmih žrtev letalske nesreče nad Novo Gvinejo leta 1991. Ime Nos si je prislužil pred šestimi leti, ko je vojakom ZN pomagal pri iskanju množičnih grobišč na območju nekdanje Jugoslavije. Njegov način je zelo natančen, pri delu uporablja kovinsko palico, ki jo zabada v zemljo. Ko išče truplo, si Jongen najprej ogleda kraj, pri čemer posebno pozornost nameni kvaliteti zemlje, s kombinacijo detektiva, biologa in psihologa pa nato odloči, kje bo zasadil palico. Ko palico potegne iz zemlje, stopi njegov izjemni nos v akcijo. Če ima konica palice vonj po amonijaku ali gnilih jajcih, Jongen ve, da so na mestu zakopana človeška trupla.