Tujina

Nov bombni napad na Filipinih

Manila/Džakarta, 18. 10. 2002 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min
Avtor
Reuters/STA
Komentarji
0

Dan po dveh hudih bombnih napadih na jugu Filipinov, v katerih je umrlo sedem ljudi, so v bombnem napadu na avtobus v Manili umrli najmanj trije ljudje, najmanj 22 pa je ranjenih. Indonezija pa je po napadu na Baliju sprejela dva dekreta za boj proti terorizmu.

Trije so umrli, več kot 20 pa je bilo ranjenih
Trije so umrli, več kot 20 pa je bilo ranjenih FOTO: POP TV

Avtobus se je v času eksplozije na najbolj prometni cesti v Manili peljal proti predmestju Quezon. Podrobnosti o incidentu za zdaj niso znane. Kot je dejal eden od preživelih, je do eksplozije prišlo na zadnjem delu avtobusa, sam avtobus pa je bil v eksploziji močno poškodovan, tako, da se pristojni bojijo, da bo smrtnih žrtev še več. Nihče še ni prevzel odgovornosti za napad.

Že prej je v finančnem predelu Manile eksplodirala ročna granata, pri čemer ni bilo ranjenih, oblasti pa so evakuirale okoliške poslovne stavbe.

Do novega nasilnega incidenta je prišlo le dan za bombnim napadom v mestu Zamboanga, pretežno krščanskem mestu na jugu države, v katerem je umrlo 7 ljudi, več kot 160 pa je bilo ranjenih. Filipinske oblasti so že na sledi četverici, ki jih sumijo, da so odgovorni za napad v trgovskem središču mesta. Metoda napada pa po mnenju filipinskih oblasti kaže na delo islamistične skupine Abu Sajaf.

Odgovornosti za tokratni napad ni prevzel še nihče
Odgovornosti za tokratni napad ni prevzel še nihče FOTO: Reuters

V Zamboangi je že v začetku oktobra odjeknila eksplozija v nekem nočnem lokalu, pri čemer je bil ubit ameriški vojak in trije Filipinci. Oblasti so za napad obdolžile gibanje Abu Sajaf, ki je znano po ugrabitvah tako filipinskih državljanov kot tujcev, za katere nato zahteva visoke odkupnine. Filipinske oblasti mu med drugim pripisujejo tudi sodelovanje s teroristično organizacijo Al Kaida glavnega osumljenca za lanske teroristične napade na ZDA Osame bin Ladna.

V Zamboangi se nahaja tudi kakih 250 ameriških vojakov, ostanek kakih 1000 vojakov, ki so usposabljali filipinsko vojsko za boj proti skupini Abu Sajaf.

Indonezija sprejela dekreta za boj proti terorizmu

Dekreta je podpisala predsednica Indonezije Megawati Sukarnoputri
Dekreta je podpisala predsednica Indonezije Megawati Sukarnoputri FOTO: Reuters

Indonezijska vlada je po terorističnem napadu na Baliju izdala dva dekreta za boj proti terorizmu. Dekrete, ki omogočajo velika pooblastila pri ravnanju z domnevnimi teroristi, je podpisala indonezijska predsednica Megawati Sukarnoputri, potem ko se je indonezijski kabinet o njih za zaprtimi vrati posvetoval pozno v noč. Prvi dekret opredeljuje protiteroristične ukrepe, drugi pa predvsem preiskave in delo tožilstva, dekreta pa bo izvajala policija. Slednje je sicer predstavljalo glavno vprašanje za aktiviste za človekove pravice, ki so se bali, da bo pri izvajanju protiterorističnih ukrepov sodelovala vojska, je povedal indonezijski pravosodni minister Yusril Ihza Mahendra.

Indonezijski predstavniki so pred tem navedli, da dekreta omogočata večmesečno pridržanje osumljenih terorizma brez obsodbe, predvidevala pa naj bi tudi uvedbo smrtne kazni za izvajalce terorističnih dejanj. Indonezijska zakonodaja sicer predvideva smrtno kazen, a jo država le redko izvaja. Dekreta, ki ju je odobril tudi indonezijski parlament, naj bi zapolnila pravno praznino na tem področju, indonezijski parlament pa bo kmalu razpravljal tudi o posebnem protiterorističnem zakonu.

Vodja Džamaje Islamije namesto na zaslišanje v bolnišnico

Duhovni voditelj Džamaje Islamije Abu Bakar Bašir
Duhovni voditelj Džamaje Islamije Abu Bakar Bašir FOTO: Reuters

Domnevnega duhovnega voditelja islamske skupine Džamaja Islamija, Abuja Bakarja Baširja so danes odpeljali v bolnišnico v mestu Solo, zato ni znano, ali bo v soboto zmogel pot na zaslišanje v Džakarti. Baširja je indonezijska policija osumila vpletenosti v niz napadov na cerkve po Indoneziji leta 2000, zato so ga že prejšnjo soboto povabili na zaslišanje. Predstavnik indonezijske policije Edward Aritonang je pojasnil, da je Bašir osumljenec za napade na cerkve leta 2000, ne pa za napad na Baliju.

Bašir je zanikal vpletenost v bombni napad na Baliju. 64-letni Bašir je po petkovi molitvi v domačem kraju Solo v osrednjem delu Jave, kjer vodi muslimansko šolo, obtožil ZDA, da so si izmislile tako Al Kaido kot Džamajo Islamijo, da bi prikazale muslimane kot teroriste. Pred kakimi 300 privrženci je tudi molil za varnost Osame bin Ladna.

Džamaja Islamija, ki naj bi imela povezave s teroristično mrežo Al Kaida, je sicer osumljena tudi izvedbe sobotnega bombnega napada na Baliju, v katerem je umrlo več kot 180 ljudi. Indonezija se je v zadnjih dneh znašla pod velikanskim mednarodnim pritiskom, naj ukrepa proti Džamaji Islamiji. Sosednje države so Indonezijo pozvale, naj aretira Baširja. Džakarta pa se zaradi morebitnega negativnega odziva islamskih skrajnežev boji ukrepati proti Baširju.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.