Večino od 13 domnevnih palestinskih skrajnežev naj bi sprejeli Italija in Španija, ostale pa bodo razdelili med najmanj štiri evropske države. Skupino Palestincev bo pred tem začasno sprejel Ciper. Sicer naj bi pripravljenost za sprejetje 13 Palestincev izrazilo več članic EU, med njimi Italija, Avstrija, Grčija, Luksemburg, Španija in Irska, pa tudi Kanada. Izraelski vojaški viri so povedali, da bo 123 Palestincev, ki so v baziliki, to najverjetneje zapustilo šele jutri, vendar naj bi dokončno rešitev vprašanja dosegli v ponedeljek v Bruslju.
Izraelci in Palestinci so zaradi trinajsterice začasno prekinili pogajanja o rešitvi 123 Palestincev, ki so že pet tednov v baziliki, kamor so se zatekli pred izraelskimi silami. Pogajalci naj bi se v noči na četrtek sporazumeli o tem, da iz bazilike 26 Palestincev, ki jih Izrael išče zaradi terorizma, prepeljejo v zapor na območju Gaze. 13 Palestincev, ki so jih sprva nameravali izgnati v Italijo, naj bi ostalo v baziliki, medtem ko naj bi se preostali Palestinci lahko vrnili na svoje domove. V skupini so trije člani Hamasa, 9 članov Brigade mučenikov Al Aksa in eden izmed obveščevalcev avtonomnih palestinskih oblasti.
Izrael vrača udarec
Izrael je zaradi torkovega samomorilskega napada začel z vpoklicem rezervistov, čeprav so Palestinci to želeli preprečiti z aretacijo 14 članov gibanja Hamas, ki je prevzelo odgovornost za napad. Izraelski vojaški predstavniki niso povedali, koliko rezervistov naj bi bilo vpoklicanih, vendar pa vpoklic po vsem sodeč ne bo tako številen kot pred začetkom izraelske vojaške ofenzive na Zahodni breg v začetku aprila. Takrat je bilo vpoklicanih več kot 20 tisoč rezervistov. Izraelski varnostni kabinet je zaradi samomorilskega napada na biljardno dvorano v mestu Rišon Letsion v noči na četrtek odobril vojaške povračilne ukrepe. Po pričakovanjih naj bi se ti usmerili na območje Gaze, kjer ima sedež vodstvo Hamasa.
Palestinska policija je v noči na četrtek začela akcijo, v kateri je aretirala 14 pripadnikov Hamasa. Aretacije so potrdili tudi krogi blizu Hamasa. Palestinski voditelj Jaser Arafat namreč včeraj varnostnim silam ukazal aretacijo skrajnežev. Arafat se je sicer danes v Ramali sestal z ruskim odposlancem za Bližnji vzhod Andrejem Vdovinom, s katerim sta se pogovarjala o možnostih za izhod iz sedanje krize. Strinjala sta se, da je treba ukrepati proti skrajnežem in zavrniti logiko nasilja.
Bo Izrael tokrat udaril po Gazi?
Izraelski varnostni kabinet je zaradi torkovega palestinskega samomorilskega napada na sestanku v noči na četrtek odobril vojaške povračilne ukrepe. Izraelski kabinet je po triurni razpravi Šarona in obrambnega ministra Benjamina Ben Eliezerja pooblastil, naj ukažeta ustrezne ukrepe "na teroristične cilje".
Izraelska vojska je sicer že začela krepiti svoje enote na meji z območjem Gaze, ki po izraelskih zagotovilih velja za trdnjavo Hamasa. Izraelski tanki in buldožerji pa so vdrli tudi v Rafo na območju Gaze in pri tem uničili nekaj hiš.
Poročilo o dogodkih v Dženinu
Tiskovni predstavnik generalnega sekretarja ZN Annana, Fred Eckhard, je včeraj dejal, da bo sekretariat ZN v skladu z resolucijo Generalne skupščine pripravil poročilo o dogodkih v palestinskem begunskem taborišču Dženin v času vdora izraelske vojske. Palestinci obtožujejo Izrael, da so vojaki v taborišču aprila izvršili vojne zločine, Izrael pa trdi, da je šlo le za spopade s teroristi.
Izrael je skoraj dva tedna zavlačeval napotitev misije, ki jo je odobril Varnostni svet, čeprav je zunanji minister Šimon Peres sprva izjavil, da nimajo kaj skrivati in da bodo dovolili prihod misije. Izrael napotitve misije le ni dovolil, zato je Annan misijo razpustil. Generalna skupščina pa je nato v ponedeljek z resolucijo, s katero je obsodila Izrael, naročila pripravo poročila, in sicer najkasneje v dveh tednih.
