Nov predlog o delovnem času

Finsko predsedstvo Evropske unije je predstavilo nov kompromisni predlog za preoblikovanje direktive o delovnem času, ki na novo opredeljuje možnosti za odstopanje od določenega 48-urnega delovnika. Po najnovejšem predlogu, ki ga je finsko predsedstvo razgrnilo ob robu neformalnega vrha v Lahtiju, naj bi razdeljene države članice na novembrskem zasedanju ministrov za zaposlovanje vendarle dosegle preboj v dolgotrajnih pogajanjih o tej direktivi.

Predlog finskega predsedstva na novo opredeljuje derogacije ali opt-out - izjemno odstopanje od določenega delovnika z uporabo dodatnega pravnega določila - in uveljavljanje 48-urnega delovnika v državah, ki opt-outu nasprotujejo.

Finska spodbuja uveljavitev 48-urnega delovnika na letni ravni, kar bi v državah, ki ne bodo uvedle opt-outa, odprlo možnosti za prožnejše uveljavljanje tega predpisa. Direktiva bi tako v državah brez opt-outa z uveljavitvijo 48-urnega delovnika na letni ravni dopuščala občasno odstopanje tudi do 70 ur dela na teden.

Hkrati pa finski predlog v državah, ki zahtevajo opt-out, omejuje nabor primerov, v katerih lahko zaposleni ali podjetje uporabi izjemo od pravila. Za države z opt-outom finsko predsedstvo predlaga tudi novi prag dovoljenega odstopanja - v povprečju največ 60 ur dela v treh mesecih.

Poleg tega novi predlog predvideva nove pogoje za zaposlovanje v primeru uveljavljanja opt-outa.

S tem predlogom je finsko predsedstvo nakazalo odgovor na vprašanji, kako določiti najvišjo mejo dovoljenega delovnega časa ter koliko prostora pustiti delodajalcem in zaposlenim za odstopanje od določenega okvira, ki sta države članice razdelili na dva tabora.

Velika Britanija zahteva ohranitev opt-outa, češ da je to ključno za krepitev konkurenčnosti, predvsem Francija in Španija pa odstopanju nasprotujeta. London je v prizadevanjih za ohranitev opt-outa podprla tudi Slovenija, ki je tako rešitev na zasedanjih pristojnih ministrov zagovarjala predvsem zaradi potreb v javnem sektorju, zlasti v zdravstvu.

Prav zaradi delovnika v zdravstvu večina držav članic krši veljavno delovno zakonodajo EU in evropski sindikati opozarjajo, da brez svežnja korenitih reform direktive več kot dvajsetim članicam unije grozijo postopki na evropskem sodišču.

Od leta 1993 pravo Evropske unije za večino poklicev določa, da lahko delavci vključno z nadurami delajo največ 48 ur na teden. Evropska komisija je v prenovljeni direktivi predlagala postopno uveljavitev 48-urnega delovnega tedna brez izjem, predvsem Velika Britanija pa vztraja, da se mora pravica do izjemnega odstopanja od tedenske omejitve delovnega časa, t. i. opt-out, ohraniti tudi v prihodnje.

Tako Velika Britanija kot Francija sta v Lahtiju nakazali, da naj bi bili pripravljeni sprejeti novo kompromisno rešitev, ki jo predlaga finsko predsedstvo, tako se po dolgotrajnih pogajanjih o preoblikovanju direktive vendarle obeta preboj na zasedanju ministrov za zaposlovanje 7. novembra v Bruslju.