Kot poročajo irski mediji, naj bi 58-letnega Irca, ki sicer nima izkušenj z vodenjem vlade, ima pa ministrske izkušnje, položaj zanimal. Sutherland je sicer nekdanji šef WTO in nekdanje evropski komisar za trgovino. Kot ob tem navajajo, naj bi predsedujoči EU, irski premier Bertie Ahern Sutherlanda kolegom kot kandidata omenil že na vrhu v Bruslju konec tedna, potem ko so voditelji zaradi nezmožnosti dogovora imenovanje naslednika Romana Prodija odložili, pa ga omenja tudi v telefonskih konzultacijah.
V prid Sutherlandu je politična pripadnost, proti pa nacionalna
V prid naj bi mu govorilo, da sodi v politično družino Evropske ljudske stranke (EPP), zmagovalke evropskih volitev, ki želi predsednika iz svojih vrst, minus pa bi lahko bila njegova nacionalna pripadnost.
Ne toliko zaradi dejstva, da Irska do konca junija še predseduje EU, temveč predvsem zato, ker otoška državica ni članica schengenskega območja. Za Nemčijo in Francijo naj namreč ne bi bil sprejemljiv noben kandidat iz države, ki ni članica ključnih politik EU, med katere ob Schengnu sodi tudi evro. Ti kriteriji seveda avtomatično izključijo vse novinke, ki sicer v igro zaradi premalo izkušenj niso nikdar resno vstopile, od dosedanjih članic pa ob Irski še Veliko Britanijo, Dansko in Švedsko.
Rasmussen še vedno v igri
Iz te četverice se v novem krogu pogovorov sicer še vedno omenja danskega premiera Andersa Fogha Rasmussna, sicer liberalca, iz vrst EPP pa portugalskega premiera Joseja Duraa Barosso, avstrijskega kanclerja Wolfganga Schuessla in francoskega zunanjega ministra Michela Barniera.
Slednjemu po poročanju medijev sicer nasprotuje London, Schuessla pa noče videti Pariz.
Za socialiste najprimernejši Solana
V drugi politični skupini po moči, pri socialistih, je med kandidati trenutno najmočnejše ime Javier Solana, ki bi načeloma bil pripravljen prevzeti položaj, a dejstvo je, da bi mu voditelji raje podaljšali mandat visokega predstavnika za zunanjo politiko, tudi s perspektivo zunanjega ministra EU. Solano naj bi sicer iz preprostega razloga, ker je socialistične usmeritve, zavračala tudi EPP.
Čas za imenovanje se vse hitreje izteka
Voditelji EPP v EU sicer nimajo ne večine ne enotnih pogledov, a dejstvo je, da mora o novem predsedniku komisije glasovati Evropski parlament. To naj bi storil na ustanovnem zasedanju po junijskih volitvah, ki bo tretji teden julija v Strasbourgu. Zasedanje zato velja za skrajni rok imenovanja Prodijevega naslednika, čeprav večina članic želi ime doreči do izteka irskega predsedstva.
