Nov varnostni načrt

V Bagdadu so začeli izvajati obsežen načrt za izboljšanje tamkajšnjih varnostnih razmer, ki so ga v ponedeljek napovedale iraške in ameriške sile, je danes sporočila ameriška vojska. Po besedah predstavnika ameriške vojske, generala Williama Caldwela, so za operacijo odgovorne iraške sile, ki v prestolnici trenutno nameščajo dodatne vojake. Caldwel je dodal, da morajo sicer še dodelati nekatere ekonomske vidike načrta.

V skladu z načrtom, s katerim bodo iraške sile poskušale zajeziti nasilje, ki je v zadnjem obdobju preplavilo iraško prestolnico, naj bi v Bagdadu namestili do 85.000 ameriških in iraških vojakov. Ameriški general Kenneth Hunzeker je še pojasnil, da bodo v novi operaciji 54 policijskih postaj skupaj uporabljali policisti in vojaške enote, ki jim bodo pomagali ameriški vojaki. Slednji so bili prej nameščeni v večjih in dobro zastraženih oporiščih, sedaj pa bodo 24 ur dnevno prisotni na ulicah Bagdada.

Umik Američanov že letos?

Ameriški obrambni minister Robert Gates je na zaslišanju pred senatnim odborom za oborožene sile v torek namignil, da bodo začele ameriške sile Irak zapuščati še pred koncem letošnjega leta, če jim bo uspelo zmanjšati nasilje in bo znotraj Iraka dosežen politični dogovor. Gates je tudi zagotovil, da zadnja strategija predsednika Georgea Busha, ki predvideva 21.500 dodatnih vojakov v Iraku, ni zadnja priložnost za uspeh.

Na vprašanje republikanskega senatorja iz Virginije Johna Warnerja, kaj se bo zgodilo, če Busheva strategija ne bo delovala, je Gates odvrnil, da ta strategija nikakor ni zadnja možnost za uspeh in da že razmišlja o alternativah. O čem natanko razmišlja, ni želel povedati, ker upa, da jim bo uspelo to, kar izvajajo sedaj.

Večina od 21.500 dodatnih ameriških vojakov odhaja v Bagdad, kjer bi se morale operacije za stabilizacijo razmer začeti že v ponedeljek, vendar pa naj bi jih za nekaj dni odložili. Uspeh ZDA naj bi bil sicer odvisen tudi od tega, ali bo iraška vlada zagotovila udeležbo zadostnega števila lastnih varnostnih sil.

Senatorje je zanimalo še, kako je s pomanjkanjem vojaške opreme, pri čemer jim je Gates zagotovil, da imajo nove sile, ki odhajajo v Irak, vse potrebno. Nekaj zamude je z oklepnimi vozili, vendar pa tiste enote, ki nanje še čakajo, ne bodo šle v boj, dokler jih ne dobijo. To naj bi se zgodilo najkasneje do julija.

Gates je priznal, da se je število napadov na Američane z ob cestah podtaknjenimi bombami v zadnjem času podvojilo. Čeprav so protiukrepi z elektronskim oviranjem signalov za sprožitev bomb uspešni, se tako število ameriških žrtev zaradi večjega števila napadov in pa zaradi tega, ker naj bi v Irak iz Irana prihajala nova eksplozivna sredstva, ni zmanjšalo.

Senatni odbor za oborožene sile je medtem s 16 glasovi za in nobenim proti potrdil predlagano imenovanje admirala Williama Fallona na položaj poveljnika centralnega poveljstva, ki je zadolženo za Bližnji vzhod. Fallon bo na tem položaju zamenjal generala Johna Abizaida.

S 14 glasovi proti trem pa je bil za načelnika štaba kopenske vojske potrjen dosedanji poveljnik enot v Iraku George Casey. Casey je sicer naletel na nekaj nasprotovanja, saj zadeve v Iraku pod njegovim vodstvom niso šle najbolje. Oba kandidata mora sedaj potrditi še celotni senat.

Francija ponovno poziva k umiku

Francija je ZDA v torek pozvala, naj najkasneje v letu 2008 končajo svojo vojaško prisotnost v Iraku. Bela hiša je francoske pozive že zavrnila. V Iraku je bilo sicer v minulih štirih mesecih ubitih najmanj 334 ameriških vojakov, kar je več kot v kateremkoli obdobju od začetka vojne marca 2003.

Kot je za televizijo I-Tele izjavil francoski zunanji minister Philippe Douste-Blazy, je odhod ameriških vojakov "edina rešitev" iraškega konflikta. Francoski premier Dominique de Villepin pa je medtem za britanski Financial Times dejal, da sta določitev urnika popolnega umika in predaja "polne suverenosti" Iračanom predpogoj za vsako politično rešitev iraške krize.