Evropski komisar iz Slovenije Janez Potočnik, ki je v Barrosovi ekipi pristojen za področje znanosti in raziskav je povedal, da je pred novo ekipo veliko izzivov. "Čaka nas obilo dela, ki smo ga vsi že nekaj časa nazaj začeli, formalno pa se bo to zgodilo prihodnji teden," je pristavil Potočnik in ob tem še dodal, da se je od avgusta, ko je bil razporejen na to področje že dodobra seznanil s svojim novim delom. To velja tudi za nov izziv, nadaljevanje pogajanj o izbiri lokacije za mednarodni poskusni termonuklearni projekt Iter, ki bo v njegovi pristojnosti, je potrdil.
Potrjena Barrosova komisija
Evropski parlament je s 449 glasovi za, 149 proti in 82 zadržanimi potrdil novo Evropsko komisijo pod vodstvom Joseja Manuela Barrosa. Položaj bo nova ekipa Evropske komisije s tritedensko zamudo zaradi zapleta ob njenem imenovanju, ki bi Evropsko unijo skoraj pripeljal v pravo institucionalno krizo, prevzela 22. novembra, zadnji dan pa se ji bo iztekel oktobra leta 2009.
Pred glasovanjem je Jose Manuel Barroso nagovoril 732-članski parlament in poudaril, da računa na njegovo sodelovanje v prizadevanjih svoje ekipe, da "naredi spremembe v življenju ljudi". Programa za delo komisije pri tem ni razgrnil, temveč je napovedal, da bo svoje petletne načrte pod naslovom Partnerstvo za Evropo, partnerstvo za blagostanje, solidarnost in varnost, predstavil januarja prihodnje leto.
Da bosta ekipo podprli, sta napovedali po velikosti prva in tretja politična skupina, Evropska ljudska stranka z 268 poslanci in Zveza liberalcev in demokratov za Evropo z 88 poslanci. Podobno je nakazala tudi druga, socialistična stranka, ki ima 200 poslancev. Nadalje Barroso lahko računa še na podporo Unije za Evropo narodov ki je z 27 poslanci najmanjša politična skupina v parlamentu.
Glasovanje proti so napovedale po velikosti četrta, peta in šesta skupina, Zeleni z 42 poslanci, Združena evropska levica (UEL) z 41 poslanci in evroskeptična Neodvisnost in demokracija (ID) s 37 poslanci. Predstavnik slednje, britanski poslanec Nigel Farage, je pri obrazložitvi stališča komisijo označil za tako prevarantsko, da od nje ne bi kupil niti avtomobila. Pri tem je izpostavil pet komisarjev, ki jim je očital poneverbe, zaporno kazen, laži in sporno komunistično preteklost.
Barroso je na svoji ekipi izvedel le manjše 'lepotne' popravke
Sledeč prvotnim načrtom in pogodbenim določilom bi sicer parlament moral o komisiji glasovati že konec oktobra, saj bi mandat morala nastopiti 1. novembra. A Barroso je tik pred zdajci svojo avgusta sestavljeno ekipo umaknil iz postopka potrjevanja, saj je postalo jasno, da predvsem zaradi nezadovoljstva z italijanskim kandidatom Roccom Buttiglionejem, ki bi bil komisar za pravico, svobodo in varnost, podpore poslancev ne bi dobila.
V dobrem tednu dni je Barroso v ekipi opravil tri spremembe: Buttiglione je odstopil in nasledil ga je Franco Frattini, latvijska vlada je razrešila sporno kandidatko Ingrido Udre in v Bruselj poslala Andrisa Piebalgsa, kritizirani madžarski kandidat Laszlo Kovacs pa je bil iz resorja energetike premeščen na davke, področje, ki je bilo sprva dodeljeno Udrejevi, nato pa ga je prevzel njen naslednik. Vsi trije kandidati so šli skozi ponoven postopek potrjevanja, v okviru katerega so jih v ponedeljek in torek zaslišali pristojni parlamentarni odbori.
Pozitivne ocene njihovih zaslišanj so bile dodane ocenam komisarjev, ki so zaslišanja pred odbori prestali že konec septembra in v začetku oktobra. Skupaj so služile za podlago današnji odločitvi parlamenta, ki je o Barrosovi komisiji, kot velevajo pravila, glasoval v celoti.
Po današnji potrditvi mora komisijo potrditi še Svet EU, sledeč pogodbenim določilom za njeno imenovanje. To naj bi Svet storil že v petek, 19. novembra. Celotna komisija bo domovala v Bruslju, v prenovljenem sedežu komisije z imenom Berlaymont, v petletnem mandatu pa jo čaka cela vrsta izzivov, od uresničevanja lizbonske strategije do pogajanj o finančni perspektivi EU za obdobje 2007-2013 in ratifikacije ustavne pogodbe.
Sprejeli resolucijo o večjem vplivu komisije
Takoj v uvodu pa je parlament z veliko večino že sprejel resolucijo, s katero poslanci terjajo takšno spremembo sporazuma o odnosih med obema institucijama, ki bo neposredno izvoljenemu telesu dal večji vpliv na postopek imenovanja oziroma sestavo komisije. Barroso je resolucijo načeloma že sprejel in dejal, da je dobra podlaga za medsebojne odnose.
Med drugim z resolucijo parlament od predsednika Evropske komisije želi, da resno premisli o članu svoje ekipe, če mu parlament odreče podporo, ter se odloči, da zahteva njegov odstop, ali pa pred parlamentom utemelji, zakaj tega ne bo storil. Če se odloči za zamenjavo komisarja, mora ta skozi uveljavljen postopek potrjevanja, torej zaslišanje in glasovanje.
Ta postopek mora biti izveden tudi v primeru, če se predsednik odloči za prerazporeditev resorjev, nadalje izhaja iz resolucije. V njej parlament od predsednika tudi terja, da bo polno odgovoren za razkrivanje morebitnega navzkrižja interesov in morebitne posledične ukrepe, hkrati pa zahteva tudi dopolnitev pravilnika ravnanja komisarjev glede konflikta interesov.
Prav tako parlament želi, da bo Evropska komisija večletni program dela pripravljala v tesnem sodelovanju s parlamentom, da bodo njeni predstavniki resno prisotni na plenarnih zasedanjih in zasedanjih odborov. Predsednik in podpredsedniki komisije naj bi bili tudi v rednih stikih z vodstvom parlamenta.
Postopek imenovanja komisije sicer v prvi vrsti ureja pogodba o EU, ki pa je zelo skopa in glede parlamenta pravi le, da potrjuje komisijo. Nekaj izčrpnejši je poslovnik parlamenta, medtem ko bo ustavna pogodba, če bo stopila v veljavo, spremenila predvsem potrebno parlamentarno večino za izvolitev komisije.
Odnose med obema institucijama tako še dodatno ureja že omenjeni sporazum, v katerega zdaj parlament želi vključiti ugotovitve, ki so posledica zapleta, za nekatere celo institucionalne krize, ob imenovanju Barrosove komisije.
Nova ekipa Evropske komisije:
Jose Manuel Barroso, Portugalska, predsednik komisije: rojen 23. marca 1956, do imenovanja za predsednika Evropske komisije je bil portugalski premier, pred tem pa zunanji minister in poslanec portugalskega parlamenta. Po izobrazbi je pravnik, ima pa tudi magisterij iz političnih ved, je poročen in ima tri otroke.
Margot Wallstroem, Švedska, komisarka za institucionalne odnose ter komunikacijsko strategijo in podpredsednica komisije: rojena je 28. septembra 1954, v dosedanji Evropski komisiji je bila pristojna za okolje, pred tem pa je bila med drugim ministrica za socialo in kulturo v švedski vladi ter poslanka švedske socialdemokratske stranke.
Gunter Verheugen, Nemčija, komisar za industrijo in podjetja ter podpredsednik: rojen 28. aprila 1944, v dosedanji komisiji je vodil resor za širitev. Politično kariero je začel v vrstah nemških liberalcev, nato pa je kmalu prestopil k socialdemokratom, kjer je opravljal vrsto strankarskih funkcij. Poslanec bundestaga je bil od leta 1983 do leta 1999. Študiral je zgodovino in je poročen.
Jacques Barrot, Francija, komisar za promet in podpredsednik: rojen 3. februarja 1937, od leta 1967 je bil poslanec v francoskem parlamentu in župan, vodil je odbor za finance, v več francoskih vladah pa je bil minister za delo. Po izobrazbi je pravnik, je poročen in ima tri otroke.
Siim Kallas, Estonija, komisar za administrative zadeve, finančni nadzor in boj proti poneverbam ter podpredsednik: rojen 2. oktobra 1948, med drugim je bil po letu 1990 estonski premier, finančni in zunanji minister ter predsednik centralne banke. Po izobrazbi je ekonomist in velja za očeta estonske nacionalne valute, krone. Je zavzet kolesar in tudi predsednik estonske kolesarske zveze. Je poročen in ima dva otroka.
Franco Frattini, Italija, komisar za pravosodje, svobodo in varnost: rojen 14. marca 1957. V sedanji italijanski vladi opravlja naloge zunanjega ministra, pred tem pa je bil poslanec v italijanskem parlamentu. Študiral je pravo, je ločen in ima hčerko.
Viviane Reding, Luksemburg, komisarka za informacijsko družbo in medije: rojena 27. aprila 1951, v dosedanji komisiji je bila pristojna za izobraževanje in kulturo. Do leta 1999 je delala kot novinarka, bila pa je tudi poslanka luksemburškega in Evropskega parlamenta. Je poročena in ima tri otroke. Po izobrazbi je doktorica socioloških znanosti.
Stavros Dimas, Grčija, komisar za okolje: rojen 30. aprila 1941, od leta 1977 je bil poslanec v grškem parlamentu, bil je član grške pogajalske ekipe za vstop v EU, v grški vladi pa je vodil ministrstva za kmetijstvo, trgovino in industrijo. Po izobrazbi je pravnik.
Joaquin Almunia, Španija, komisar za gospodarske in denarne zadeve: rojen 17. junija 1948, od leta 1979 je bil poslanec španskega parlamenta v vrstah socialistov, v več španskih vladah je opravljal različne ministrske naloge, od aprila letos je član Evropske komisije, pristojen za ekonomske in denarne zadeve. Je poročen in ima dva otroka. Študiral je pravo in ekonomijo.
Danuta Huebner, Poljska, komisarka za regionalno politiko: rojena 8. aprila 1948, po izobrazbi je doktorica ekonomije in je predavala na več univerzah. Bila je glavna poljska pogajalka za vstop v OECD in ministrica za evropske zadeve v poljski vladi ter izvršna sekretarka Ekonomske komisije ZN za Evropo. Ima dva otroka.
Joe Borg, Malta, komisar za ribištvo in pomorske zadeve: rojen 19. marca 1952, do letos je bil zunanji minister, pred tem pa poslanec in član sveta malteške centralne banke. Po izobrazbi je pravnik, je poročen in ima dva otroka.
Dalia Grybauskaite, Litva, komisarka za finančno programiranje in proračun: rojena 1. marca 1956, do vstopa v Evropsko komisijo 1. maja letos je bila litovska finančna ministrica, pred tem pa je bila državna sekretarka v litovski vladi. Bila je vodja pogajalske ekipe za vstop Litve v EU, vodila je tudi pogajanja z Mednarodnim denarnim skladom in Svetovno banko. Po izobrazbi je doktorica ekonomije.
Janez Potočnik, Slovenija, komisar za znanost in raziskovanje: rojen 22. marca 1958, bil je minister za evropske zadeve v slovenski vladi in vodja pogajalske ekipe za vstop v EU. Pred tem je bil direktor urada za makroekonomske analize in razvoj, po izobrazbi je doktor ekonomije, je poročen in ima dva otroka.
Jan Figel, Slovaška, komisar za izobraževanje, kulturo in večjezičnost: rojen 20. januarja 1960, bil je poslanec slovaškega parlamenta, državni sekretar na zunanjem ministrstvu in vodja pogajalske ekipe za vstop v EU. Študiral je elektrotehniko, je poročen in ima štiri otroke.
Markos Kiprianu, Ciper, komisar za zdravje in zaščito potrošnikov: rojen 22. januarja 1960, delal je kot odvetnik, bil je poslanec ciprskega parlamenta in finančni minister, od 1. maja je član Evropske komisije.
Olli Rehn, Finska, komisar za širitev: rojen 31. marca 1962, po izobrazbi je doktor filozofije, bil je svetovalec finskega predsednika, evropski poslanec in vodja kabineta v Evropski komisiji. Je poročen in ima enega otroka.
Louis Michel, Belgija, komisar za razvoj in človekoljubno pomoč: rojen 2. septembra 1947, nekdanji belgijski zunanji minister, večkrat je bil poslanec in župan. Po izobrazbi je profesor germanskih jezikov, je poročen in ima dva otroka.
Laszlo Kovacs, Madžarska, komisar za davke in carinsko unijo: rojen 3. julija 1939, nekdanji madžarski zunanji minister, poslanec v vrstah socialistov. Je poročen, ima enega otroka, študiral pa je ekonomijo.
Neelie Kroes, Nizozemska, komisarka za konkurenco: rojena 19. julija 1941, doktorica ekonomskih znanosti, bila je svetovalka in članica uprav številnih podjetij in nekdanja nizozemska minsitrica za promet.
Mariann Fischer Boel, Danska, komisarka za kmetijstvo: rojena 15. aprila 1943, študirala je jezike, v danski vladi je bila do imenovanja za komisarsko kandidatko kmetijska ministrica, pred tem pa je bila poslanka danskega parlamenta.
Benita Ferrero-Waldner, Avstrija, komisarka za zunanje odnose: rojena 5. septembra 1948, nekdanja avstrijska zunanja ministrica, pred tem zaposlena na več avstrijskih veleposlaništvih in vodja protokola na ZN. Je pravnica in je poročena.
Charlie Mrcreevy, Irska, komisar za notranji trg in storitve: rojen septembra 1949, doslej irski finančni minister, pred tem minister za socialo in za turizem. Dvakrat je bil poročen in ima skupaj sedem otrok.
Vladimir Špidla, Češka, komisar za zaposlovanje, socialne zadeve in enake možnosti: rojen 22. aprila 1951, pred letom 1990 je opravljal različna dela, bil je poslanec češkega parlamenta, minister za delo, od leta 2002 do letos češki premier. Je doktor zgodovine, poročen in ima dva otroka.
Peter Mandelson, Velika Britanija, komisar za trgovino: nekdanji britanski državni sekretar za Severno Irsko ter sekretar za trgovino in industrijo. Z obeh položajev je moral zaradi domnevne vpletenosti v politične afere odstopiti. Vodil je kampanjo britanskih laburistov pred prihodom na oblast leta 1997 in je tesen sodelavec britanskega premiera Tonyja Blaira.
Andris Piebalgs, Latvija, komisar za energijo: rojen 17. septembra 1957, trenutno vodja kabineta aktualne latvijske komisarke v ekipi Romana Prodija Sandre Kalniete, pred tem pa je veleposlanik Latvije pri EU in namestnik državnega sekretarja v latvijskem zunanjem ministrstvu. Študiral je fiziko in matematiko.
