Po doslej veljavnih pravilih je o usodi priseljenca odločal tričlanski prizivni sodni svet, po novem pa bo lahko odločal le en sam sodnik. Na tovrstnih sodiščih se je po besedah pravosodnega ministra nabralo že okoli 56.000 zaostankov in en sodnik naj bi se hitreje odločal kot trije. Ta ukrep naj bi zveznemu proračunu obenem letno prihranil 30 milijonov dolarjev, ki gredo za plače sodnikov in drugih delavcev, ter za preživljanje zaprtih priseljencev.
Ashcroftov ukrep, ki bo začel veljati 30 dni po objavi v zveznem registru, je bil sprejet zaradi terorističnih napadov 11. septembra. Preiskava je ugotovila, da je del osumljencev za napad ostal v ZDA dlje od veljavnosti vizumov. Takih primerov je na desettisoče, saj so ZDA preplavljene z nezakonitimi priseljenci. Če takšne ljudi aretirajo in jim sodišče ne dodeli azila, jih lahko izženejo, vendar postopki lahko trajajo tudi več let. Aretirani priseljenci ta čas prebijejo v zaporu in čakajo, da pride njihov primer na vrsto.
Prizivi priseljencev trajajo sedem let
Prejšnji predsednik ZDA Bill Clinton je leta 1995 povečal število sodnikov, ki obravnavajo pritožbe nezakonitih priseljencev po celotnem ozemlju ZDA s 5 na 23, Ashcroft pa jih bo zmanjšal na 11. Doslej je o usodi razpravljal tričlanski svet, kar je vzelo precej več časa, poslej pa se bo v bolj enostavnih primerih lahko o izgonu odločil le en sam sodnik. Tričlanski svet sicer ostaja, vendar bo odločal le o primerih posebnega nacionalnega pomena ter o zapletenejših primerih. Priseljenci bodo imeli še naprej pravico do pritožbe na zvezno prizivno sodišče. Doslej jih je to možnost izkoristilo v povprečju 15 odstotkov. Ashcroft je dejal, da nekateri prizivi in postopki trajajo po sedem let, kar je po njegovih besedah šokantno. 34.000 primerov pred imigracijskim sodiščem je starejših od leta dni, 10.000 pa od treh let. Pravosodni minister je zagotovil, da so v ZDA dobrodošli vsi zakoniti priseljenci, vendar je treba odpraviti sodne zaostanke in pospešiti obravnavanje nezakonitih.
Ashcroftov ukrep je vzbudil nekaj negodovanja pri zagovornikih človekovih pravic, ki se bojijo, da se tako krčijo človekove pravice nezakonitih priseljencev, saj naj bi bil priziv na odločitev o izgonu poslej težji. Demokrati so večinoma tiho, le predsednik pododbora za imigracijo v senatnem odboru za pravosodje Edward Kennedy je izrazil zaskrbljenost nad takšnim zmanjšanjem pravic skrbi.
