Indeks človekove svobode, ki ga pripravljata ameriški Cato institut in slovenski Visio institut, podaja celostno oceno stanja svobode po svetu. Zajema 162 držav (letos so dodali Belorusijo, Irak in Sudan) s 79 kazalniki državljanskih in ekonomskih svoboščin, ki so razvrščeni v naslednje kategorije: 1. pravna država, 2. varnost, 3. gibanje, 4. religija, 5. zbiranje, združevanje in civilna družba, 6. Izražanje in informacije, 7. identiteta in razmerja, 8. obseg (para)države, 9. pravni sistem in lastninske pravice, 10. trdnost valute, 11. mednarodna trgovina in 12. regulative.
Na prvo mesto danes izdanega letnega poročila Indeks človekove svobode 2018 (The Human Freedom Index 2018) se je uvrstila Nova Zelandija. Sledijo ji Švica, Hongkong, Avstralija in Kanada. Slovenija je zdrsnila za dve mesti, kar jo med 162 državami uvršča na 35. mesto. Najbolje se je odrezala v kategorijah gibanje, zbiranje, združevanje in civilna družba, varnost ter trdnost valute. Najnižji indeks pa je dosegla v kategorijah obseg (para)države, pravni sistem in lastninske pravice ter pravna država.
"Svoboda posameznika je neprecenljiva in ima hkrati vidno vlogo v človeškem razvoju in ustvarjanju blaginje, za kar je bistveno, da se jo meri v čim širšem obsegu in čim bolj natančno," pojasnjuje soavtorica poročila Tanja Porčnik iz Visio instituta. "Svoboda je v ofenzivi širom sveta, kar potrdi znižanja stopnje svobode v zadnjem analiziranem letu iz 6,93 na 6,89 na lestvici od 0 do 10. Med poglavitne razloge ponovnega upada svobode na globalni ravni prištevamo nacionalizem, populizem in avtoritarianizem," še dodaja.
Med državami, ki so največ prispevale k temu negativnemu trendu, sta Turčija in Poljska, ki sta v zadnjem analiziranem letu vidno dušile pravno državo in bile priča številnim napadom na svobodo izražanja.
Indeks človekove svobode druge vidnejše države razvršča na naslednja mesta: Nizozemska in Danska (6. mesto), Irska in Velika Britanija (9.), Finska in Norveška (10.), Nemčija (13.), Estonija (14.), Avstrija (16.), Združene države Amerike in Švedska (17.), Litva (20.), Češka republika (21.), Portugalska (22.), Japonska (31.), Francija (32.), Italija (34.), Slovenija (35.), Slovaška (36.), Bulgarija (41.), Hrvaška (44.), Albanija (48.), Srbija (51.), Črna gora (52.), Makedonija (56.), Bosna in Hercegovina (59.), Mehika (75.), Turčija (107.), Indija (110.), Argentina (107.), Združeni arabski emirati (117.), Ukrajina (118.), Rusija (119.), Kitajska (135.), Pakistan (140.), Kamerun (144.), Saudova Arabija (146.), Iran (153.), Egipt (156.), Irak (159.), Venezuela (161.) in Sirija na zadnjem mestu.
Od desetih regij ima najvišjo raven človekove svobode Severna Amerika (Kanada in ZDA), kateri sledita zahodna Evropa in Oceanija. "Kljub skrčitvi stopnje svobode (-0,16) v zadnjem analiziranem letu vzhodna Evropa ostaja na petem mestu med regijami. Med 22 državami vzhodne Evrope je največ pridobila Ukrajina (+0.44), medtem ko se je Slovenija (-0.08) znašla med državami, ki so izgubile največ svobode. Družbo ji delajo Madžarska (-0.08), Bosna in Hercegovina (-0.09) in Poljska (-0.18). Tako Slovenija kot preostale tri omenjene države imajo predvsem težave s šibko pravno državo in zaznano korupcijo," je pojasnila Porčnikova.
Najnižje stopnje svobode ostajajo v južni Aziji, podsaharski Afriki ter na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki.
Države z največ svobode (25 % najvišje uvrščenih držav) imajo dohodek na prebivalca 39,249 ameriških dolarjev, medtem ko je za tiste, ki živijo v najmanj svobodnih državah (25 % najnižje uvrščenih držav), ta znašal le 12,026 ameriških dolarjev.
KOMENTARJI (31)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.