Norveška policija je sporočila, da so včeraj izvedeli 13 racij, med njimi tudi v prostorih štirih dobrodelnih skupin za pomoč Somaliji, in pri tem zaplenili več dokumentov in elektronskih podatkov. Namestnik norveškega urada za gospodarski kriminal Erling Grimstad je pri tem poudaril, da so se štiri dobrodelne skupine resnično ukvarjale s pomočjo Somaliji, vendar je prek teh organizacij lahko šel tudi drug denar, saj so vse štiri humanitarne skupine od julija letos izvedle za kar 1,6 milijona ameriških dolarjev finančnih transakcij.
CIA ima nove dokaze proti Mohamedu Ati
Ameriška obveščevalna agencija CIA pa ima po poročanju časnika Time dokaze, da je Mohamed Ata, domnevni vodilni terorist v napadu na New York, pred tem obiskal tabor za urjenje bin Ladnove organizacije Al Kaida v Afganistanu. Time je tudi poročal, da so se Ata in ostali teroristi pred napadom srečali z Egipčanom Aimanom al Zavahirijem, ki je znan tudi pod imenom "doktor terorizma". Zavahiri je član egiptovske skupine islamskega Džihada in vrhovni operacijski poveljnik mreže Al Kaida ter velja za bin Ladnovo desno roko.
Mohamed Ata, ki je v Hamburgu študiral arhitekturo, naj bi v napadu 11. septembra pilotiral enega izmed letal usmerjenih v World Trade Center. Ata velja za voditelja domnevno odgovorne teroristične skupine, saj so med Atino prtljago našli pisma, ki so poleg molitev vsebovala tudi navodila teroristom. Zaradi zapletene strukture organizacije Al Kaida preiskovalci pogosto težko dokazujejo njeno odgovornost, dokazi o zadrževanju osumljenih teroristov v bin Ladnovem taboru in srečanje z Zavahirijem pa imajo pri tem veliko težo.
Aretacija v Pakistanu
Pakistanske oblasti pa so aretirale vodjo skrajne islamske skupine Harakat ul-Mudžahedin, s sedežem v Pakistanu, šejka Fazlurja Rehmana Halila. Halil naj bi bil povezan z Osamo bin Ladnom. Šejka Halila, ki je februarja 1998 z bin Ladnom razglasil fatvo proti ZDA, so aretirali pred tremi dnevi, je v Egiptu potrdil direktor Islamskega centra s sedežem v Londonu Jaser Al-Seri. Al-Seri se je pri tem skliceval na sodelavce v skupini Harakat ul-Mudžahedin, ki se bori proti indijski prisotnosti v sporni pokrajini Kašmir. Šejka Halila naj bi po aretaciji mučili. Harakat ul-Mudžahedin, ki sicer zakonito deluje v Pakistanu, je med 27 organizacijami in osebami, ki so po prepričanju Washingtona povezani z mednarodnim terorizmom. ZDA so zato za 27 osumljencev odredile zamrznitev bančnih računov in drugih finančnih sredstev.
Na Češkem iščejo Libanonca
Češki obveščevalci preverjajo dve osebi z libanonskim potnim listom, ki sta v zadnjem letu večkrat obiskala simulator letala boeing 737, ki je v lasti češke letalske družbe CSA. Moška naj bi junija lani in februarja letos opravila vsaj tri ure letenja na simulatorju. Libanonca, ki sta v državo prišla na "počitnice", naj bi šolo letenja obiskovala "za zabavo". Po navedbah policije imeni Libanoncev nista na spisku oseb, ki naj bi bile povezane s terorističnimi organizacijami.
Nemec v Al-Kaidi?
Nemško zunanje ministrstvo je sporočilo, da so 22. septembra v pakistanskem mestu Pešavar blizu afganistanske meje zaslišali 19-letnega nemškega državljana. Tiskovni predstavnik ministrstva sicer ni želel posredovati vzroka za zaslišanje in identitete mladega Nemca, nemška revija Focus pa piše, da gre za Denisa J. iz Hessna, ki se je udeležil urjenja talibanskih milic v afganistanskem mestu Kandahar, kjer urjenje svoje teroristične skupine Al Kaida vodi tudi Osama bin Laden. Revija, ki se sklicuje na podatke nemške zvezne kriminalistične policije, je v ponedeljkovi izdaji še zapisala, da je mladi Nemec med zaslišanjem dejal, da je ponoči večinoma bedel in obiskoval šolo korana. Denis se je še od trinajstega leta zanimal za džihad, kmalu zapustil študij in sprva pobegnil v Bosno, nato pa še v Afganistan.
