Odziv švedskih oblasti je sprožilo pismo, ki ga je včeraj objavil časnik Expressen in v katerem je Christer Pettersson priznal, da je ustrelil Palmeja. Blidbergova je izrazila dvom nad nenadnim priznanjem domnevnega morilca in pri tem poudarila, da morajo priznanje spremljati tudi dokazi. Leta 1989 so Petterssonu, alkoholiku in narkomanu dosodili smrtno kazen, vendar ga je nato prizivno sodišče zaradi pomanjkanja dokazov oprostilo. Tudi orožja - magnuma 367 -, s katerim je bil Palme ustreljen, niso nikoli našli. Švedsko vrhovno sodišče je nato leta 1998 kljub zahtevam generalnega tožilstva zavrnilo možnost ponovnega začetka preiskave.
Švedski tisk je danes tudi poročal, da sta Palmejeva vdova in hči po Petterssonovem priznanju zahtevali ponovno odprtje preiskave o umoru švedskega premiera, na katerega so streljali v Stockholmu 28. februarja leta 1986.
Za časnik Aftonbladet pa je Pettersson, ki naj bi trpel za psihičnimi motnjami, dejal, da se dejanja ne spominja.
