Nove žrtve med civilisti

Izraelski premier Ehud Olmert je dejal, da v konfliktu z Libanonom v naslednjih dneh še ne bo ukazal prekinitve ognja. Zahteve po tem so se sicer po nedeljskem napadu na vas Kana, v katerem je umrlo okoli 60 civilistov, še okrepile.

Slovenska vlada pomoč v višini 20.000 evrov oz. slabih 4,8 milijona tolarjev namenja prizadetemu prebivalstvu južnega Libanona za "ublažitev težkih humanitarnih razmer, ki so nastale zaradi vojaškega posredovanja izraelske vojske na jugu države".

Iz urada vlade za informiranje so sporočili, da so se za denarno obliko pomoči odločili, ker gre za ''racionalnejši in učinkovitejši način od eventualne materialne pomoči, ki bi bila ob določenem časovnem zamiku in ob znatnih dodatnih transportnih stroških posredovana direktno iz Slovenije''.

Pomoč bo Slovenija posredovala v denarnem znesku prek Urada Združenih narodov za koordinacijo humanitarnih zadev (OCHA), ki s partnerskimi humanitarnimi organizacijami na terenu neposredno financira nabavo medicinskega in ostalega materiala ter hrane in pitne vode za prizadeto in razseljeno lokalno prebivalstvo.

Napadi kljub dogovoru o prekinitvi ognja

Izraelski obrambni minister Amir Perec je napovedal, da bo Izrael razširil ofenzivo proti skrajnemu gibanju Hezbolah v Libanonu.

Izraelske letalske sile so tako izvedle napade blizu kraja Taibe ter vdrli v še eno območje na jugu Libanona. Kot je sporočila izraelska vojska, je namen napadov zaščititi kopenske sile, ki delujejo na območju, ne pa ciljati določenih tarč.

Reševalci so medtem iz ruševin desetih vasi na jugu Libanona potegnili 49 trupel civilistov. Po izjavah očividcev naj bi več eksplozij odjeknilo tudi na letrališču v Bejrutu.

Izrael je izvedel zračne napade, čeprav naj bi jih po nedeljskem bombardiranju vasi Kana na jugu Libanona, v katerem je bilo ubitih okoli 60 ljudi, za 48 ur prekinil. Tako so odločili v nedeljo pozno zvečer po srečanju izraelskih predstavnikov z ameriško zunanjo ministrico Condoleezzo Rice. Civilnemu prebivalstvu naj bi dali tudi 24 ur časa, da se preseli na varno.

Izraelski pravosodni minister Haim Ramon je že pred premirjem opozoril, da 48-urna prekinitev zračnih napadov ne pomeni, da je judovska država končala vojno proti skrajnemu libanonskemu gibanju Hezbolah.

Riceova je v Jeruzalemu, kjer se je na diplomatski misiji mudila konec tedna, izrazila prepričanje, da je prekinitev ognja na Bližnjem vzhodu mogoče doseči ta teden. "To jutro, ko se vračam v Washington, s seboj nesem nastajajoče soglasje o tem, kaj je potrebno tako za nujno prekinitev ognja kot za dolgoročno poravnavo spora. Prepričana sem, da je oboje mogoče doseči ta teden," je dejala na novinarski konferenci.
Ameriška zunanja ministrica je imela med obiskom v regiji v načrtu tudi odhod v Libanon, a je tam po izraelskem napadu na Kano niso želeli sprejeti.

Je Hezbolah zadel vojno ladjo?

Predstavik Hezbolaha je sporočil, da so z raketo zadeli izraelsko vojno ladjo, ki je plula v bližini libanonskega mesta Tir. Izraelska vojska je navedbe zanikala.

VS ZN šokiran in pretresen

Sicer pa je varnostni svet ZN v nedeljo zvečer le uspel sprejeti predsedniško izjavo o izraelskem bombardiranju zgradbe v libanonski vasi Kana. Izjava je bila sprejeta po izredni seji VS, ki jo je sklical generalni sekretar ZN Kofi Annan in izraža "izjemen šok ter pretresenost" nad dogodkom.

VS ZN v izjavi, ki jo je prebral predsedujoči, francoski veleposlanik Jean Marc de La Sabliere, poziva h koncu nasilja in obljublja, da bo nemudoma začel z delom na resoluciji, ki bo vodila do trajne ureditve krize. VS je izrazil sožalje žrtvam in zaskrbljenost nad grožnjo razširitve nasilja z novimi resnimi posledicami za humanitarni položaj. Annanu je VS naročil, naj v roku enega tedna poroča o okoliščinah napada na Kano ter izrazil obžalovanje za vsako dejanje proti osebju ZN. VS je prav tako izrazil veliko zaskrbljenost za civiliste na obeh straneh in pozval k takojšnjemu humanitarnemu dostopu.

Ameriški veleposlanik pri ZN John Bolton je dejal, da je bil proti pozivu za prekinitev sovražnosti, za katero je v dramatičnem nastopu pred VS prosil Kofi Annan, ker to ne bi prineslo trajne rešitve. Za Boltona je bilo pomembno, da VS nekaj pove o tragični izgubi civilnih življenj. Tudi ameriški predsednik George Bush ni pozval k zaustavitvi spopadov, ampak je govoril o tem, da je potrebno delati za trajen mir in dodal, da bodo sodelovali z zavezniki pri sestavljanju resolucije za mir, ki ga bo mogoče ohraniti.

Čeprav predsedniška izjava ni bila tako močna, kot si je želela večina članic VS, pa so z njo na splošno zadovoljni, predvsem zato, ker napoveduje delo na resoluciji. Tako je menil tudi predstavnik libanonskega zunanjega ministrstva Nuhad Mahmud, ki je sodeloval na izredni seji pred sprejetjem izjave. O njej je dejal, da zavezuje VS k nadaljnjim ukrepom. Osnutek resolucije je Francija že poslala v obtok med članice VS.

Ta poudarja potrebo za vzpostavitev pogojev za trajno rešitev krize med Izraelom in Libanonom, kar med drugim pomeni izpustitev ugrabljenih izraelskih vojakov in rešitev vprašanja Libanoncev v izraelskih zaporih.

Osnutek resolucije zahteva polno uresničevanje vseh prejšnjih resolucij VS, med drugim zahteve po razorožitvi milic v Libanonu. Predvideva tudi tamponsko cono, v kateri bi za red in mir skrbele libanonske varnostne sile in mednarodne sile z mandatom ZN. Razprava o resoluciji naj bi se začela v torek ali sredo.