Iran s posebnim sodiščem proti Izraelu

Čeprav se zdi, da arabski svet podpira prizadevanja Palestincev v odporu proti Izraelu, ki je po prekinitvi ognja ponovno začel ofenzivo v Gazi, pa so stvari bolj zapletene. Tako so se voditelji arabskih držav, ki ležijo ob Perzijskem zalivu, danes zbrali na vrhu v Omanu, vendar jim glede razreševanja zaostrenih razmer v Gazi ni uspelo strniti vrst. Svoj glas so poenotili zgolj v pozivu Izraelu, naj preneha z napadi.

Zalivski vrh je sklical Katar, ena od šestih zalivskih držav zaveznic ZDA, Savdska Arabija pa je že v začetku izrazila dvom v koristnost vrha, kjer bi voditelji zgolj dajali izjave brez prave teže. Savdijci, ki so v nenehni tekmi z Iranom za primat v arabskem svetu, so sicer pozvali Izrael k prekinitvi ognja, niso pa želeli, da bi vrh okrepil podporo Hamasu, ki ga podpirata šiitski Iran in Sirija. Savdska Arabija namreč ne želi nuditi politične podpore Hamasu, Katar pa bi se rad prav s tem izkazal kot zaščitnik Arabcev.

Do arabske neenotnosti, ko gre za Palestince, so kritični v Iranu, kjer pravijo, da nekatere arabske države niso storile dovolj, da bi preprečile vojaške napade Izraela. Uradni Teheran pa je po ponovni izraelski ofenzivi na Gazo še zaostril svojo tradicionalno nastrojenost proti judovski državi.

Vzpostavili so namreč posebno sodišče, na katerem bodo predstavnikom Izraela sodili zaradi zločinov proti človečnosti v Gazi. Izraelskim predstavnikom bo po ustanovnem aktu sodišče lahko sodilo v odsotnosti, Palestince iz Gaze pa pozivajo, naj vložijo tožbe. Kot pravijo predstavniki iranskih oblasti, so sodišče vzpostavili na podlagi Konvencije Združenih narodov o preprečevanju genocida iz leta 1948, katerega država podpisnica je tudi Iran. Vrhovni iranski verski voditelj ajatola Ali Hamenej je ob tem vse muslimane pozval, naj branijo Palestince, na kakršen koli način lahko.

Tudi krščanski svet je medtem danes pozval h globalnim prizadevanjem za zaustavitev nasilja v Gazi. Predstavniki Vatikana, pravoslavni patriarhi, škofje in vodje krščanskih cerkva v Jeruzalemu so v današnji skupni izjavi obe strani pozvali, naj ''prideta k pameti'' ter naj se za reševanje svojih konfliktov zatečeta k nenasilnim metodam. ''Svetovno skupnost pa pozivamo, naj izpolni svoje obveze in nemudoma posreduje ter prepreči nadaljnje prelivanje krvi''. Vatikan sicer priznava državo Izrael, ki naj obstaja ob neodvisni palestinski državi.

Izraelu ne bo uspelo strmoglaviti Hamasovega režima na območju Gaze, pa je poudaril tiskovni predstavnik skrajnega islamskega gibanja Favzi Barhoum. "Dokler Hamasove rakete, usmerjene na jug Izraela, povzročajo škodo in žrtve na izraelski strani, Hamas ni prestrašen in je kvečjemu le še bolj odločen, da se bo na izraelske napade ustrezno odzival," je dejal Barhoum. Dodal je, da Izraelu z okupacijo ne bo uspelo strmoglaviti Hamasa in njegove vlade. Hamasov tiskovni predstavnik je ob tej priložnosti izraelske akcije, ki so doslej zahtevale že blizu 400 smrtnih žrtev na palestinski strani, označil za genocid.

Vodja izraelske desničarske stranke Likud Benjamin Netanjahu, ki mu javno mnenje napoveduje, da bo postal prihodnji izraelski premier, je medtem poudaril, da je Hamasov režim na območju Gaze potrebno "potolči". Dejal je, da je Hamas izraelski sovražnik. "To je približno tako, kot bi Al Kaida svojo bazo s podporo Irana imela v neposredni bližini New Yorka. In prav tak primer imamo v Gazi," je dejal Netanjahu.

Izraelski minister za infrastrukturo Benjamin Ben Eliezer je medtem poudaril, da Izrael trenutno ni zainteresiran za ponovno vzpostavitev prekinitve ognja s Hamasom. Izrael in Hamas sta ob posredovanju Egipta poleti sklenila prekinitev ognja, ki je bila v veljavi šest mesecev, do 19. decembra. Hamas je takrat od nje enostransko odstopil, kar je bil posledično eden od razlogov za izraelsko ofenzivo.

O zadnjem dogajanju na Bližnjem vzhodu so preko telefonske konference danes zvečer razpravljali tudi zunanji ministri bližnjevzhodne četverice skupaj z generalnim sekretarjem ZN Ban Ki Moonom. Po telefonskem pogovoru so zunanji ministri ZDA, Rusije in Francije, visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana ter Ban Ki Moon pozvali k takojšnji prekinitvi ognja, ki jo bosta spoštovali obe strani.

K trajni prekinitvi ognja je na današnjem izrednem zasedanju zunanjih ministrov sedemindvajseterice pozvala tudi EU, je povedal vodja francoske diplomacije in predsedujoči zunanjim ministrom EU Bernard Kouchner. 

"Želimo si trajno prekinitev ognja, ki bo spoštovana. Želimo si seveda tudi dobavo človekoljubne pomoči, saj je žrtev nasilja veliko in ti potrebujejo pomoč. Treba pa je zagotoviti tudi obnovitev mirovnega procesa," je v prekinitvi srečanja ministrov, ki ga je le dva dni pred koncem šestmesečnega vodenja EU na hitro sklicalo francosko predsedstvo unije, dejal Kouchner.

Že pred tem pa se je oglasil vodja češke diplomacije Karel Schwarzenberg, ki bo s 1. januarjem prevzel šestmesečno predsedovanje zunanjim ministrom EU. V pogovoru za češki dnevnik Mlada fronta Dnes je stopil v bran izraelskim napadom na cilje palestinskega gibanja Hamas na območju Gaze.

Svojega stališča do ofenzive, ki traja od sobote in ki je terjala že skoraj 400 življenj, pa še ni izrazil prihodnji ameriški predsednik Barack Obama. Po poročanju tiskovne agencije Reuters to kaže na upravičeno nizka pričakovanja arabskih voditeljev ob njegovi izvolitvi.

Predsednik republike Danilo Türk se je danes pridružil pozivom Izraelu k ustavitvi akcije na območju Gaze, ki je od sobote zahtevala že več sto življenj in več kot tisoč ranjenih. Türk je poudaril, da izraelska akcija "ne bo prinesla nič dobrega" in se mora zato čim prej končati. Trajno rešitev bi po njegovem prepričanju pomenil bližnjevzhodni mirovni sporazum, za dosego katerega je bilo storjenega že veliko. Kot je še poudaril, je treba čim prej obnoviti premirje v Gazi in ga zadržati za vsako ceno ter se pogajati z vsemi strankami.

Slovensko zunanje ministrstvo se je na napade že odzvalo v nedeljo, ko je obe strani pozvalo k takojšnjemu končanju nasilja kot ključnega pomena za izpolnjevanje zavez, ki sta jih sprejeli obe strani v smeri nadaljevanja mirovnega procesa.