Novi mehiški predsednik je 45-letni Enrique Pena Nieto

Predsedniški položaj v Mehiki bo po 12 letih znova zasedel kandidat najmočnejše stranke, Institucionalne revolucionarne stranke (PRI), 45-letni Enrique Pena Nieto.

Po prvih uradnih podatkih neodvisnega zveznega volilnega inštituta (IFE) je Pena Nieto dobil 38 odstotkov glasov. Ob prihodu na sedež stranke so ga privrženci v nedeljo zvečer navdušeno pozdravili in ga pozdravljali z vzkliki "Predsednik". "Volitve so končane. Država sedaj zahteva enotnost vseh Mehičanov," je poudaril Pena Nieto, ki se je tekmecem zahvalil za, kot je dejal, njihov prispevek k demokraciji.

Na drugem mestu je pristal kandidat levičarske Stranke demokratske revolucije (PRD), nekdanji župan prestolnice Ciudad de Mexico Andres Manuel Lopez Obrador z okoli 30 odstotki glasov, vendar pa poraza za zdaj ne želi priznati. "Imamo informacije, ki kažejo na drugačen izid, kot nam ga uradno sporočajo," je poudaril Lopez Obrador, ki podrobneje svojih besed ni pojasnil. Prav z njim je sicer povezana zmešnjava iz leta 2006, ko je Lopez Obrador z demonstracijami in protesti privržencev dlje zavračal zmago sedanjega predsednika Felipeja Calderona (PAN). Ta je nasledil strankarskega kolega Vicenteja Foxa, ki je leta 2000 prekinil 72-letno vladavino PRI v predsedniški palači.

Na tretjem mestu po podatkih IFE sledi nekdanja ministrica za izobraževanje in prva predsedniška kandidatka v zgodovini Mehike Josefina Vazquez Mota. Prejela je 25 odstotkov podpore in je že priznala poraz.

Kandidiral je tudi Gabriel Quadri iz Novega zavezništva, ki za tekmeci zaostaja in je tudi že priznal poraz.

PRI bo na na volitvah najverjetneje dobila tudi večino sedežev v obeh domovih parlamenta, uradnih rezultatov pa zaenkrat še ni.

Novi parlament bo prisegel 1. septembra, novi predsednik pa prevzame oblast 1. decembra.

Volili so tudi guvernerje šestih od 31 zveznih držav (Chiapas, Guanajuato, Jalisco, Morelos, Tabasco, in Yucatan), župana prestolnice Ciudad de Mexico ter druge lokalne predstavnike.

Uvodna poročila pravijo, da so volitve večinoma potekale brez težav, čeprav je ponekod zmanjkalo glasovnic, vrste pa so bile zelo dolge. V državi Chiapas so aretirali devet ljudi, ki so ponarejali glasovnice v korist stranki PRI. Ta stranka je bila skupaj s Peno Nietom predmet obtožb o kupovanju glasov in medijev.

Pena Nieto je pred volitvami obljubljal, da bo vodil pragmatično zmerno gospodarsko politiko in bo dovolil delno privatizacijo mehiške naftne industrije, ki jo je podržavila prav njegova stranka.

Calderon je decembra leta 2006 sprožil zelo drago vojno proti mamilarskim kartelom, ki je stala več kot 55.000 življenj. Pena Nieto napoveduje nadaljevanje vojne, vendar z osredotočenjem na zaščito nedolžnega prebivalstva.

Glede načina vladavine obljublja odprtost, sodelovanje in pluralnost ter zagotavlja, da se stranka ne bo vrnila v stare čase samovolje in popolne oblasti. To bi bilo tudi težko, saj se je mehiška družba v zadnjih 12 letih precej spremenila. Pod prste mu bodo gledali med drugim študenti, ki so pred volitvami prirejali množične proteste proti PRI zaradi domnevnega kupovanja glasov in tesnih odnosov s televizijo Televisa.