Tujci v slovenskih šolah: kakšni so predlogi za poučevanje?

Osnovna šola Jakoba Aljaža v Kranju je letos na novo sprejela 16 učencev iz tujine. 

"Če pa govorimo o splošnem deležu, torej tistem, ko ima otrok težave s slovenščino, za to, da bi normalno sledil pouku, je pa takih učencev zagotovo tretjina," pove ravnateljica Lucija Rakovec. Prepričana je, da obstoječi sistem vodi v nižjo učno uspešnost učencev priseljencev in poslabšuje tudi možnost z vidika nadaljnjega izobraževanja in zaposlitvene možnosti. 

Ravnatelji predlagajo, da bi vsak učenec priseljenec prvo leto bil lahko vključen v dve uri pouka slovenščine dnevno. Teh ur je zdaj občutno manj, dodaja učitelj slovenščine – tedensko okoli tri dodatne šolske ure, v katere v enem letu stisnejo le osnove jezika.

"Normalno se še ne more pogovarjati, sposoben pa je naročiti sendvič, sposoben je vprašati, koliko nekaj stane," pove Jan Grabnar, profesor slovenščine.

Učenec priseljenec ne potrebuje dodatnih ur slovenščine samo prvo leto, ampak tudi drugo in tretje leto, pa opozarja Rakovčeva. "Otroci gredo dostikrat potem v svoje lastne države, na počitnice, k starim staršem in podobno, kar je logično. In so v tistem okolju, kjer seveda ponovno pozabijo tisto, kar so se že naučili. In ko jih pridobimo naslednje šolsko leto k nam, je ponoven primanjkljaj znanja," še doda Grabnar.

Med njihovimi predlogi je tudi prilagojeno ocenjevanje teh otrok ter dodatne zaposlitve. A vse to bo v prakso lahko prešlo le, če bo ministrstvo prižgalo zeleno luč in šolstvu namenilo dodatne finance.

Odbor predlogov ni podprl

O vključevanju otrok priseljencev v slovenski šolski sistem so danes na pobudo SDS razpravljali tudi na odboru za izobraževanje, ki pa predlaganih sklepov ni podprl. Ugotovili so namreč, da je vse to že vključeno v nacionalnem programu za vzgojo in izobraževanje do leta 2033, prav tako so smernice v postopku posodobitve.

Da so spremembe pri vključevanju otrok tujcev v slovenski šolski sistem nujne, je v imenu predlagateljev na nujni seji odbora opozorila Alenka Jeraj (SDS). Povedala je, da se število otrok tujcev, ki vstopajo v slovenski šolski sistem, zadnja leta izjemno povečuje. "Če je slovenske osnovne šole v šolskem letu 2018/2019 obiskovalo 9574 otrok tujcev, jih je v tem šolskem letu 17.384," je dejala. Po njenih besedah se bo ta trend samo še povečeval.

V SDS so zato odboru v sprejem predlagali več sklepov, med drugim tudi poziv pristojnemu ministrstvu, da omogoči vzpostavitev t. i. aktivne pripravljalnice v tistih osnovnih šolah in občinah, ki takšno rešitev vidijo kot učinkovito in so jo tudi pripravljene izpeljati.

Državna sekretarka na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Janja Zupančič je povedala, da se na ministrstvu dobro zavedajo pomena vključevanja otrok priseljencev v vrtce, osnovne in srednje šole. "V 35 šolah ni niti enega priseljenca, v preko 300 šolah, to predstavlja 71 odstotkov vseh slovenskih osnovnih šol, je manj kot 10 odstotkov priseljencev, dobrih šest odstotkov oz. 32 šol pa ima več kot 20 odstotkov priseljencev," je dejala. Ob tem je spomnila na februarja sprejeto novelo zakona o osnovi šoli, ki po novem omogoča postopno vključevanje učencev priseljencev v obvezni program osnovne šole. "Učenci so tako primarno vključeni v začetni pouk učenja slovenščine in ob presoji učitelja postopoma vstopajo k tistim uram predmetov, katerim lahko že sledijo," je poudarila.