Rumsfeld je namreč ameriškemu časniku New York Times poslal doslej še neobjavljen dokument o tem. V Pentagonu poudarjajo, da omenjene smernice še niso uradne, Rumsfeldovi zapiski pa že krožijo v najvišjih vladnih in vojaških krogih ter predstavljajo osnovo za vojne načrte proti Iraku.
"Tveganje morebitnega posredovanja je potrebno pretehtati, prav tako pa je potrebno pretehtati tudi tveganje neukrepanja," je po poročanju New York Timesa zapisano v Rumsfeldovih smernicah. Vlada se mora brez odlašanja odločiti, ali je diplomacija uspešna, v nasprotnem primeru pa "ukrepati z vso silo in čim prej, najbolje pred začetkom krize," da bi preprečili napad na ZDA.
Ameriška strategija bi morala ostati tajna, da sovražnikom ne bi olajšali načrtov. Ameriški vojaki bi bili uporabljeni le še takrat, ko bi bila ogrožena nacionalna varnost, ko bi poseg imel dobre možnosti za uspeh, ko bi bila na razpolago vsa sredstva za zmago in ko bi takšen poseg imel podporo javnosti, piše v smernicah. Kot je še poročal New York Times, so bile smernice zadnjič določene leta 1984, oblikoval pa jih je takratni obrambni minister Caspar Weinberger. Tudi te predvidevajo uporabo ogromne vojaške moči v primeru ogrožanja nacionalnih interesov.
