Komisarski zapleti: Madžar na popravni izpit, postopek proti Britaniji

V Evropskem parlamentu so danes zaslišali nove kandidate Francije, Madžarske in Romunije za evropske komisarje v ekipi Ursule von der Leyen, ker so kandidati teh držav v prvem krogu preverjanja padli na parlamentarnem izpitu.

'Nisem tukaj, da predstavljam madžarsko vlado'

Francoz Thierry Breton, Madžar Oliver Varhelyi in Romunka Adina Ioana Valean so obdržali resorje, namenjene njihovim predhodnikom, torej v navedenem vrstnem redu resorje za notranji trg, soseščino in širitev ter promet.

Varhelyi je na številna vprašanja o tem, kako lahko zagotovi neodvisnost od spornega premierja Viktorja Orbana, zatrjeval, da bo kot komisar zastopal izključno stališča EU, ne madžarske ali katere koli druge vlade.

"Nisem tukaj, da predstavljam madžarsko vlado, ampak sebe, zato ne morem odgovoriti na vprašanje, zakaj je ta resor pomemben za Madžarsko," je poudaril Varhelyi v odgovoru na eno številnih vprašanj glede njegovih vezi z Orbanom.

Več vprašanj je bilo povezanih tudi s primerom bivšega makedonskega premierja Nikole Gruevskega, obtoženega korupcije, ki mu je madžarska vlada zagotovila zatočišče. Varhelyi je na očitke v povezavi s tem poudaril, da je odločanje o azilu v pristojnosti članic unije, ne evropskega komisarja za soseščino in širitev.

Varhelyi kljub suverenemu nastopu evropskih poslancev ni prepričal, tako da mora na popravni izpit. Liberalci in socialisti so zahtevali dodatna pisna vprašanja, na katera mora odgovoriti do ponedeljka opoldne.

Socialisti od madžarskega kandidata zahtevajo, da pisno potrdi, da prekinja vez s preteklostjo, torej z Orbanom. Zahtevajo zavezo, da njegove dejavnosti v času, ko je bil madžarski veleposlanik pri EU, ne bodo ogrožale njegovih prihodnjih odgovornosti.

Francoz Breton pod občutno manjšim pritiskom

Breton pa je bil danes na zaslišanju v Evropskem parlamentu kljub spornosti z vidika vprašanja navzkrižja interesov pod občutno manjšim pritiskom, kot je bila njegova predhodnica, neuspešna kandidatka Sylvie Goulard.

Potem ko je Breton v torek za las prestal preverjanje morebitnega navzkrižja interesov v parlamentarnem odboru za pravne zadeve, se je pričakovalo, da bo vroče tudi na njegovem zaslišanju.

A hitro je postalo jasno, da ga dve največji skupini, konservativci in socialisti, ne bosta privili. Kritična vprašanja so zastavljali pretežno zeleni in levica, medtem ko je na zaslišanju Goulardove potekala ofenziva z vseh strani.

Breton, ki je bil finančni minister v času, ko je bil francoski predsednik Jacques Chirac, je sporen, ker bo pristojen za "super" resor za notranji trg, torej za področja, na katerih je dejavno tehnološko podjetje Atos, kjer je bil do nedavnega izvršni direktor.

Ponovil je, kar so že pred zaslišanjem izpostavljali v prehodni ekipi nove komisije, da je prodal vse delnice v podjetju Atos ter se odpovedal vsem mandatom v podjetjih in združenjih. Zatrdil je, da ne bo imel nikakršnih vezi z Atosom in da bo dosledno spoštoval kodeks komisije.

Francoz, ki je evropskim poslancem večkrat popihal na dušo, je brez večjih težav dobil pozitivno oceno. Še manj težav je imela z zeleno lučjo Romunka Valeanova, ki ni bila nikakor sporna.

Evropska komisija proti Veliki Britaniji sprožila pravni postopek

Že pred začetkom današnjih zaslišanj so z drugega konca Rokavskega preliva sporočili, da komisarskega kandidata ne bodo predlagali, in sicer zaradi prakse, po kateri britanske oblasti v predvolilnem času ne smejo imenovati kandidatov na položaje v mednarodnih organizacijah.

Novoizvoljena predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je najprej izpostavila, da bo vztrajala pri cilju, da začne nova komisija delati 1. decembra, torej z enomesečno zamudo. Obenem so v njeni ekipi poudarili, da takšnega položaja v zgodovini EU še ni bilo in da bodo podrobno preučili vse možnosti ukrepanja.

Nato je Evropska komisija zvečer sprožila pravni postopek proti Veliki Britaniji, ker ta ni imenovala kandidata za evropskega komisarja. V Bruslju odziv britanske strani pričakujejo najpozneje do 22. novembra. Kratek rok za odgovor utemeljuje dejstvo, da mora nova komisija začeti delati čim prej, pojasnjujejo.

Evropski parlament lahko o ekipi glasuje, tudi če v njej ne bo Britanca

Komisija je kot varuhinja pogodb EU danes Združenemu kraljestvu poslala prvi opomin v okviru postopka zaradi kršenja evropske zakonodaje. Britanija krši pogodbe EU, ker je kot članica unije dolžna imenovati komisarskega kandidata, česar ni storila.

V komisiji izpostavljajo, da članica unije kršitve evropskega prava ne more utemeljevati z določbami iz domačega pravnega sistema.

Če se britanska stran na prvi opomin ne bo ustrezno odzvala v predpisanem roku, lahko komisija ukrepa z drugim opominom, ki se v bruseljskem žargonu imenuje obrazloženo mnenje. Če tudi ta ne zaleže, lahko zadevo napoti na Sodišče EU.

V Bruslju sicer neuradno pojasnjujejo, da lahko Evropski parlament 27. novembra o ekipi von der Leynove glasuje, tudi če v njej ne bo britanskega komisarja, čeprav lizbonska pogodba določa, da ima vsaka članica svojega komisarja. To utemeljujejo z načelom lojalnega sodelovanja.

Neuradno pa se omenja tudi možnost, da bi unija zmanjšala število komisarjev, kar lahko storijo voditelji članic EU s soglasjem.