Pritožbeni senat je s tem razveljavil odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je Randala obvezalo, da kot priča nastopi pred haaškim sodiščem, na kar se je Randal pritožil. Prvostopenjsko sodišče je obvezen nalog za Randalovo pričanje izdalo konec januarja, potem ko je novinar zavrnil prostovoljen prihod v Haag.
Tožilstvo je vztrajalo pri pričanju
Haaško tožilstvo je sicer vztrajalo, da Randal mora pričati v zvezi s člankom, ki ga je v začetku leta 1993 objavil v Washington Postu na podlagi pogovora, ki ga je imel z Brdjaninom. Proti Brdjaninu pred haaškim sodiščem poteka proces zaradi genocida in zločinov proti človečnosti v bosanski Krajini leta 1992. Tožilci so tudi večkrat ponovili, da je Randalovo pričanje nujno potrebno zaradi Brdjaninovih izjav, ki jih je navedel v članku.
Kot je ocenil Randalov odvetnik Geoffrey Robertson, vojni dopisniki morajo uživati določene privilegije in da ne morajo biti obvezani pričati, razen če bi to bilo nujno potrebno. V nasprotnem primeru bi po Robertsonovih besedah vojnim poročevalcem bilo onemogočeno delo, glede na to, da bi jih viri vnaprej ocenjevali kot potencialne priče, prav tako pa bi bila ogrožena tudi njihova varnost. Randala je v njegovi zahtevi sicer podprlo 34 mednarodnih medijskih hiš iz vsega sveta, med drugim televiziji BBC in CNN ter časnika New York Times in Time.
Po besedah Robertsona pomeni današnja razsodba pritožbenega senata zgodovinski presedan glede zaščite svobode medijev in pravic novinarjev. Kot je dejal, se bodo v prihodnosti nanjo lahko sklicevala nacionalna sodišča kot tudi Mednarodno kazensko sodišče (ICC) s sedežem v Haagu.
