Leto 2018 je bilo za 'varuhe resnice' smrtonosno

Leto 2018 je bilo za novinarje po vsem svetu smrtonosno. V svetovni javnosti je najbolj odmeval primer umorjenega savdskega novinarja Džamala Hašokdžija, a ta še zdaleč ni bil edini.

Po podatkih Komiteja za zaščito novinarjev (CPJ) je bilo v letu, ki se izteka, zaradi svojega dela ubitih 52 novinarjev, med njimi kar 33 umorjenih. Pri organizaciji Reporters Without Borders pa to številko postavljajo še nekoliko višje, življenje je v tem letu po njihovih podatkih izgubilo kar 63 novinarjev.

In medtem ko vojna območja, kot sta Sirija in Afganistan, ostajajo najnevarnejša za 'varuhe resnice', kot jih je poimenovala revija Time ter ubite in zaprte novinarje razglasila za osebnost leta 2018, je novinarska svoboda vse bolj ogrožena tudi v Evropi in Združenih državah Amerike. 

"To je bilo eno najhujših let za novinarsko svobodo. V zadnjih nekaj letih smo opazili razkroj delovnega okolja, gledano tako z vidika zaprtih ljudi in ubitih novinarjev," je za Washington Post povedal Courtney Radsch iz Komiteja za zaščito novinarjev.

Slovaški novinar Jan Kuciak je bil umorjen na svojem domu

21. februarja sta bila na svojem domu umorjena slovaški raziskovalni novinar Jan Kuciak in njegova zaročenka Martina Kušnirova. Kuciak je v času umora pisal o povezavah med italijansko mafijo na Slovaškem in slovaškimi politiki, povezave naj bi segače v sam  kabinet premierja Roberta Fica.

"Bil je bolj tihi tip človeka, a človek, ki je želel vedeti, kako deluje svet. Rad je raziskoval, se prebijal skozi dokumente in ustvarjal mozaik informacij," pravi njegova novinarska kolegica Pavla Holcova. "V 18 mesecih pred njegovo smrtjo sva preiskovala veliko zgodbo o morebitnih povezavah med slovaškim premierjem in italijansko mafijo, Ndrangheto."

Po umoru so na Slovaškem izbruhnili množični protesti, zaradi česar so s svojih položajev odstopili premier, notranji minister in več drugih članov vlade. V povezavi z umorom so aretirali več oseb, a slovaško tožilstvo zanika možnost, da za umorom stoji italijanska mafija v povezavi z uradom slovaške vlade. 

Kruta smrt savdskega novinarja, ki je pretresla svet

Umorjeni savdski novinar Džamal Hašokdži, kritik prestolonaslednika Mohameda bin Salmana, je bil v začetku oktobra ubit v prostorih savdskega konzulata v turški prestolnici. Vsaka podrobnost njegovega umora je pretresla svetovno javnost, od posnetkov varnostnih kamer, načina umora in motorne žage, vpletenosti savdskega prestolonaslednika, posnetka njegovih zadnjih trenutkov in zadnjih besed 'ne morem dihati'. 

Savdske oblasti so sprva zanikale vpletenost v njegov umor, nato pa pod pritiskom 'priznale', da je šlo za spodletelo operacijo, novinarja naj bi, po njihovi razlagi dogodkov, želeli prepričati, da se vrne v domovino, ker pa se je upiral, so mu vbrizgali smrtonosno injekcijo. 

Strelski pohod na Capital Gazette

28. junija je 38-letni Jarrod Ramos vstopil v prostore časopisa Capital Gazette v ameriški zvezni državi Maryland in začel streljati. Ubil je pet ljudi, urednico posebnih izdaj Wendi Winters, novinarja Johna McNamara, urednika Geralda Fischman, pomočnico prodaje Rebecco Smith in pomočnika urednika ter kolumnista Roba Hiaasen. Poboj velja za najsmrtonosnejši napad na novinarje v ZDA v zadnjih desetletjih. Napadalec je nadlegoval novinarje Capital Gazette že več mesecev pred tem, saj je časopis poročal, da je bil leta 2011 obsojen zaradi nadlegovanja ženske.

V dneh po napadu pa so mnogi s prstom kazali tudi na predsednika Donalda Trumpa, ki je s svojo retoriko in označevanjem novinarjev in medijskih hiš kot 'sovražnikov ljudstva' prispeval in podpihoval sovraštvo do novinarjev in medijev – še posebej tistih, ki mu niso naklonjeni.

'Najsmrtonosnejši dan za afganistanske medije v zadnjih 15 letih'

Konec aprila se je v afganistanski prestolnici razstrelil samomorilski napadalec, nedaleč od ameriške ambasade. Ko so na prizorišče napada prispeli novinarji, se je med njih pomešal drugi samomorilski napadalec. Ubil je 25 ljudi, med njimi osem novinarjev. Med njimi je bila tudi Maharram Durrani, ki se je ukvarjala in osredotočala na pravice žensk. 

Istega dne je bil v ločenem napadu novinar medijske hiše BBC Ahmad Shah ustreljen v provinci Khost: "To je najsmrtonosnejši dan za afganistanske medije v zadnjih 15 letih," je takrat za BBC dejal vodja afganistanske Tolo News TV. A zagotavljal, da napadi ne bodo zlomili novinarjev: "Če ubiješ celo vrsto novinarjev, ki poročajo tu, bomo čez pet ur nazaj, vrsta je dolga." 

A ta vrsta se je znova zmanjšala 6. septembra, ko sta bila ubita Samim Faramarz in njegov snemalec Ramiz Ahmady. Medtem ko sta poročala s kraja bombardiranja v Kabulu, ju je ubila druga eksplozija. Zadnje besede Samima so prenašali v živo: "Območje je popolnoma terorizirano. Voham kri, in kot lahko vidite ..." 

Zaradi poročanja o genocidu sta se znašla v zaporu 

Reutersova novinarja Wa Lone in Kyaw Soe Oo se sicer nista znašla na seznamu umorjenih novinarjev, a njuna zgodba je kljub temu polnila naslovnice svetovnih medijev, postala sta simbol vseh novinarjev, zaprtih zaradi svojega poročanja. Leto 2018 sta začela v zapora v Mjanmaru in tam bosta pričakala tudi naslednje leto.

Decembra 2017 sta bila aretirana, medtem ko sta preiskovala zločine in poboje muslimanske manjšine Rohingya s strani mjanmarskih varnostnih sil. V 'šolskem primeru etničnega čiščenja', kot so krvave poboje, posilstva in mučenja označili Združeni narodi, je v Bangladeš pobegnilo več kot 700.000 Rohingov.  

Med njunim poročanjem ju je policist povabil na sestanek, in ko sta odhajala jima je policist dal dokumente. Kmalu po sestanku sta bila aretirana, pri sebi pa naj bi imela dokumente o vojaških načrtih, ki so pripeljali do izgona več kot 700.000 Rohing. Oblasti trdijo, da sta kršila zakon o državnih skrivnostih, zaradi česar sta bila nato obsojena na sedem let zapora in to navkljub pričanju drugega policista, da jima je bil primer podtaknjen.