Novinarji vohunijo po Bruslju?

Evropska komisija je v sredo potrdila, da se sooča z vse večjim problemom vohunjenja za zaupnimi dokumenti. Kot ugotavljajo, si vse več držav, lobistov, novinarjev, zasebnih agencij in drugih prizadeva pridobiti občutljive podatke, pri tem pa uporabljajo različne načine in delajo pod različnimi krinkami.

V Bruslju so se tako odzvali na pisanje nemškega dnevnika Frankfurter Allgemeine Zeitung, ki je objavil dele zaupnega pisma direktorja varnostnih služb komisije. V njem je ta že decembra lani vse politične direktorje obvestil o nevarnosti vohunjenja in jih pozval k ustreznemu ukrepanju.

Tiskovna predstavnica Evropske komisije Valerie Rampi je sicer v sredo dejala, da ne želijo s prstom kazati na novinarje, kljub temu pa so navedbe iz pisma sprožile oster odziv med novinarji, zlasti nemškimi.

Kot je dejal vodja nemškega novinarskega združenja (DJV) Michael Konken, je škandalozno, da komisija novinarje primerja z vohuni. S tem po njegovem mnenju kaže na temeljno nerazumevanje novinarskega dela. Enako menijo v sindikatu nemških novinarjev, kjer opozarjajo, da Bruselj očitno ne razume temeljnih načel delovanja demokratične družbe.

V Bruslju pa so danes to odločno zanikali. "Z novinarskim delom nimamo nobenega problema," je dejal tiskovni predstavnik komisije Johannes Laitenberger in dodal, da gre samo za to, da imajo zaposleni na komisiji nalogo, da varujejo informacije.

Večina zaupnih dokumentov Evropske komisije se nanaša na področje konkurence in trgovinskih odločitev, katerih predčasno razkritje lahko posameznim podjetjem prinese velike dobičke. Prav tako pa ima komisija dostop do zaupnih poročil, ki obravnavajo varnostne grožnje in terorizem.