Sonda Cassini je odkrila, da ima Saturnova luna Phoebe številne značilnosti planeta, je sporočila ameriška vesoljska agencija Nasa. Luna naj bi se dejansko že začela razvijati v planet, a je nato obstala v razvoju, so objavili v aprilski številki znanstvene revije Icarus.
Znanstveniki so do dognanj o Phoebi prišli na podlagi raziskav sonde Cassini, ki sistem planeta Saturn preučuje že od leta 2004. Sklenili so, da naj bi bila luna "planetezimal" oz. ostanek gradnika planetov.
"Za razliko od primitivnih vesoljskih teles, kot so kometi, se je Phoebe, kot vse kaže, aktivno razvijala, nato pa obstala," je opisala Juile Castillo-Rogez z Nasinega laboratorija za reaktivne pogone (JPL) v Pasadeni v Kaliforniji.
"Telesa kot Phoebe naj bi se kondenzirala zelo hitro. Zato predstavljajo gradnike planetov. Znanstvenikom pa dajejo namige, kakšni so bili pogoji, ko so nastajali veliki plinasti planeti in njihove lune," je pojasnila Castillo-Rogezova.
Saturn ob znamenitih prstanih obkroža tudi oblak t. i. nerednih lun. Te krožijo okoli planeta v nagnjenih orbitah glede na orbito Saturna okoli Sonca. Phoebe pa je največja izmed teh nerednih lun in za razliko od ostalih okoli planeta kroži tudi v nasprotni smeri. Največje Saturnove lune, ki so se najverjetneje razvile iz plinov in prahu okoli planetovega ekvatorja, na primer krožijo v isti ravnini. Saturn ima sicer okoli 60 lun.
Glede na ugotovitve iz posnetkov sonde Cassini naj bi Phoebe prišla izza Kuiperjevega pasu, območja starodavnih, ledenih in skalnatih vesoljskih teles, daleč preko orbite Neptuna. Luna je sferično obliko dobila že zelo zgodaj v zgodovini vesolja in ima tudi gostejši skalnat material v svojem središču. Povprečna gostota Phoebe je približno enaka kot Plutonova in za okoli 40 odstotkov večja od gostote ostalih lun. V Saturnovo gravitacijsko polje se je najbrž ujela, ko se je nekako približala temu velikemu planetu našega osončja.
Phoebe naj bi se tako "rodila" v prvih treh milijonih let po nastanku sončevega sistema, do česar je prišlo pred 4,5 milijarde let. Sprva naj bi bila porozna, a se je nato sesedla in pri tem segrela. Topla je ostala še nekaj deset milijonov let, nato pa je zmrznila.
Vmes pa naj bi bilo na Phoebe celo tako toplo, da bi bila lahko na njej tekoča voda. To naj bi pojasnilo tudi obstoj materiala, ki naj bi bil bogat z vodo in ki ga je na površini planeta odkrila sonda Cassini, še ugotavljajo znanstveniki.
KOMENTARJI (6)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.