Predsednik Moše Kacav je sirskega predsednika Bašarja al Asada k pogajalski mizi v Jeruzalemu pozval že v ponedeljek, kar je Sirija včeraj tudi zavrnila. Kacav je danes ponovil vabilo Siriji in dodal, da naj pogovori, javni ali tajni, opotekajo kjerkoli, začeli pa naj bi jih brez predpogojev.
V pogovoru za arabsko televizijo Al Džaziro je Kacav dejal, da želi s pobudo preizkusiti resnične namere Sirije glede miru z Izraelom. Ob tem je menil, da bi morala Sirija prenehati s podporo libanonski skrajni skupini Hezbolah in drugim skrajnim skupinam v Damasku. Asada pa je obtožil antisemitizma in da izkorišča odnose z Iranom za tihotapljenje orožja Hezbolahu, kar, tako Kacav, meče senco na mirovna prizadevanja Sirije.
Sirija je že v ponedeljek zavrnila povabilo in obtožbe Kacava, češ da se želi Izrael s povabilom izogniti obnovi mirovnega procesa med državama. Sirski poslanec Saber Falhut pa je v pogovoru za Al Džaziro danes menil, da Kacavovo vabilo ni verodostojno. "Vprašati se je treba, zakaj je ravno sedaj prišlo do vabila. Zato ker želi Izrael prikriti neuspeh pri zagotavljanju varnosti v državi in svoje napade na Palestince," je dejal.
Pogajanja malo verjetna
Poznavalci razmer menijo, da je obnova pogajanj, ki so zastali v začetku 2000, v bližnji prihodnosti malo verjetna, saj imata državi povsem nasprotna stališča do načina za dosego miru. Sirija, ki si želi predvsem vrnitev Golanske planote, ki jo Izrael zaseda od leta 1967, za pogajalsko mizo ne more sesti za kakršnokoli ceno. Kot navajajo sirski diplomatski viri, želi Izrael spremeniti temelje arabsko-izraelskega mirovnega procesa, ki je bil sprožen leta 1991 na konferenci v Madridu na načelu zemlja za mir.
Izraelski premier Ariel Šaron je namreč dal vedeti, da bi morali pogajanja začeti z ničelne točke, od Sirije pa med drugim zahteva, da preneha s podporo terorizmu. To od Damaska po padcu režima iraškega predsednika Sadama Huseina aprila lani zahtevajo tudi ZDA. Sirci pa nočejo izničiti "80 odstotkov prehojene poti", ki so jo dosegli na pogajanjih med letoma 1996 in 2000. Na njih so podrobno govorili o varnostnih ukrepih in normalizaciji odnosov med državama.
