Svet

Novo rojstvo 94-letnika: 'Vidva me operirajta, jaz pa lahko nabrusim skalpel'

Radovljica, 25. 04. 2024 06.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min
Avtor
Barbara Golub Ferenčak
Komentarji
20

Radovljičan Severin Golmajer se je rodil dvakrat. Prvič davnega leta 1929, še nekaj mesecev in bo dopolnil 95 let. Drugič pa lanskega novembra. Neke nedelje je prekuhaval uporabljene satnike, da bi jih razkužil, ko je padel v vrelo vodo, pomešano z voskom. Tako bi ga skoraj v grob spravilo čebelarstvo – konjiček, ki mu je zvest že 80 let.

V rubriki Vaš svet v oddaji Svet na Kanalu A vam bomo pokazali, da tudi starost prinaša dogodivščine in izpopolnjujoča doživetja ter da si tudi pri 95 letih iskreno vesel, ko ti življenje da še eno priložnost. 

Severin Golmajer je imel opečenih 27 odstotkov kože. "Ves trup od genitalij navzgor, vse do ramen, tukaj po rokah imam še vedno poškodovano kožo," kaže posledice svoje nesreče. Prekuhaval je še zadnji satnik, ženi je že povedal, da takoj potem pride na nedeljsko kosilo, ko je nekako – še sam ne ve, kako – prevrnil kotel. Našla ga je žena, ker se ji je zdelo, da ga čudno dolgo ni v zgornje nadstropje: "Takrat je bil šok tudi zame, sploh se ne spomnim občutkov, kaj sem naredila. Samo vedela sem, da morava ukrepati hitro. Takoj sva šla v kopalnico." Njen mož nadaljuje: "Podzavestno sem zamašil lijak in v tisti mrzli vodi sem držal roke." 

Zdravniki so mu povedali, da je prav to rešilo njegove roke. Z jeseniške urgence so ga z rešilcem premestili v ljubljanski UKC, potreboval je intenzivno terapijo. En mesec je ostal v bolnišnici, ker so bili dnevi dolgi, si jih je krajšal z zabavanjem osebja: "Potem ko so me že večkrat operirali, sta se dva zdravnika pogovarjala, ali bom zdržal še eno narkozo, in sta malo za šalo vključila še mene, kaj mislim. Pa sem jima odvrnil, da se bosta morala glede narkoze kar onadva dogovoriti, če bosta potrebovala koga, da jima nabrusi skalpel, s katerim me bosta rezala, naj ga pa kar dasta meni, ker to pa znam narediti."

Upokojil se je leta 1988, pred tem je bil dolgoletni ravnatelj jeseniških tehničnih šol. Prepričan je, da je praktični pouk ključen za izobrazbo kakovostnih strokovnjakov: "Pri nas je vsak učenec, vključno z mano, delal s pravim orodjem, takim, kakršnega bo kasneje imel v službi, v tovarni. Nikoli ni eden delal, pet pa jih je stalo okoli in ga gledalo. Ne, vsak učenec je sam delal." Tudi on je začel kot učitelj praktičnega pouka, in to takoj po tem, ko je končal poklicno šolo. "Po drugi svetovni vojni je primanjkovalo učiteljev, zato so mene in še nekaj sošolcev kar zadržali na šoli. Tako sem imel komaj izučen opravka z drugimi učenci. Prej so bili skoraj moji sošolci, samo leto dni mlajši, zdaj pa je bilo treba delati z njimi," pravi Golmajer.

Od svojega petnajstega leta je tudi čebelar. Trenutno ima tri čebelnjake, v katerih je skupaj 42 panjev. V čebelarstvo ga je uvajal materin brat Ciril, potem pa je neke noči leta 1944 odšel v partizane. "Ne samo, da nisem nič znal, ampak tisto leto je bila tako slaba letina, da čebele niso nič nabrale. In po koncu vojne je bila vsa naša pokrajina bolj ali manj brez čebel, ker pozimi niso imele dovolj hrane," se spominja. Ko se je stric živ in zdrav vrnil iz vojne, sta se podala v lov za čebelami. Golmajer je v tistem času prebival v internatu na Jesenicah in s sošolcem iz Zgornjesavske doline, kjer so koristne žuželke preživele, je sklenil kupčijo: "Njegov oče je dal vsakemu sinu dva panja, da bi začel čebelariti, ampak mi ju je ta fant že v internatu prodal. In tako sem ju nosil iz Srednjega vrha po tisti grapi peš do vlaka na Jesenicah, se peljal do Podnarta, pa spet peš na Češnjico, kjer smo takrat živeli."

Severin Golmajer si vse prihodke in odhodke, ki mu jih prinaša čebelarstvo, beleži v zvezek.
Severin Golmajer si vse prihodke in odhodke, ki mu jih prinaša čebelarstvo, beleži v zvezek. FOTO: Osebni arhiv Severina Golmajerja

Še en njegov konjiček izvira iz tistega časa – zbiranje primerkov medu z vsega sveta. Danes je v njegovi zbirki približno 270 stekleničk, a niti za eno ne ve, kakšnega okusa je med v njej. Pravi, da je to njegov arhiv, dragocen, tako kot zvezek, v katerega že vsa leta beleži prihodke in odhodke, ki mu jih prinaša čebelarstvo.

KOMENTARJI (20)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

mr.poper
25. 04. 2024 12.43
+7
Za v arhiv je tole od tega gospoda napisano --smo pa bližje kot si mislimo in bomo spet cenilo takšno delo-- samo prej mora zmanjkat te marketinške navlake v kateri proizvajalci vidijo samo denar in ne kvalitete oz. da je sploh pogojno užitno .
zaba67
25. 04. 2024 10.47
-8
po njegovim vodstvom so dijaki naravoslovne šole delali kladiva (žagali, pilili, merili), namesto, da bi programirali na računalnike ali delali v kemijskem laboratoriju...napaka usmerjenega izobraževanja pač...
G. Papež
25. 04. 2024 12.35
+10
Če pa se je upokojil 1988, sigurno, da niso učili stvari za katere se ni vedelo, da bodo kdaj obstajale.
Janez_53
25. 04. 2024 12.57
+6
No, ti si pa bukselj na kvadrat!!! Kje si ti videl, da so kemiki delali kladiva??? Očitno srednje šole nisi niti povohal. Kje ti živiš??? Katera šola pa je pred letom 1988 lahko učila PROGRAMIRANJE??? Leta 1985 smo organizirali prvi računalniški tečaj v mojem kraju. Učili smo se na naslednjih računalnikih: ZX81, Spectrum in Comodore. O PC-jih še ni bilo sledu. Edini resni računalnik je bil v eni najnovejši firmi v kraju. Zato ne "lupetaj" neumnosti.
Aijn Prenn
25. 04. 2024 13.25
+0
Ooo, ja. Iskra Data računalniki, polna učilnica njih, po dva dijaka na enem in smo programirali, da procesor ni "folgal"... ;-))
Pojma_Nimaste
25. 04. 2024 13.45
+0
Aijn Prenn
25. 04. 2024 14.28
+1
Niti malo! Če si malo hitreje tipkal ali vpisal malo bolj "močen program", je tale delta zaštekala. Pol sta bile pa dve možnosti.. šalter 0/1 in reset. In, če si v takem primeru pritisnil 0/1, si jih dobesedno fasal od profesorja.
Aijn Prenn
25. 04. 2024 14.32
+2
G. Papež
25. 04. 2024 15.31
Bravo, okrog tega leta oz. kako leto nazaj, smo se v MB, v Domu ustvarjalnosti učili prvih korakov Basica, najboljši še Pascala. Spectrum, Comodore, kot praviš. Atari je bil dostopen na ogled v revijah - Moj Micro, recimo.
cool1
25. 04. 2024 10.31
+22
Vsaka čast , ta človek je bil narejen še po starih dobrih standardih, v redu so ga naučili , tudi delati !
Blue Dream
25. 04. 2024 08.48
+14
'Vidva me operirajta, jaz pa lahko nabrusim skalpel' to me spomne na legendarnega Lou Reeda, ki je pred kritično operacijo presaditve jeter svojemu kirurgu dajal Tai chi nasvete😄
Jernej Sekirnik
25. 04. 2024 08.12
+34
dober je pri teh letih, samo čebelarstvo je pa res problem ratal v SLO, vreme nagaja, pozebe, potem pa še kmetje kosijo kot nori, da travniških cvetlic ni, včasih ko sem bil otrok se je junija kosilo, pa ko sem šel na travnik sem v 1 metru že nabral polno rož, zdajle pa samo gosta temno zelena trava, nabita z umetnimi gnojili....tu pa tam kakšen regrat se pojavi, še regrat ne uspeva v teh nitratih...
cirenij
25. 04. 2024 08.45
+25
Pa non stop ropotajo kosilnice okrog naših hiš in vrtov. Uboge čebelice. Včasih smo pokosili že visoko, cvetočo travo. Mogoče 2-3X letno. In so se čebele in čmrlji mastili. Zdaj pa vse po zapadnih merilih. Nizka, non stop do tal pokošena trava. jaz imam zanje na vrtu vedno, že od zdaj naprej cvetoče rožice. Pa to je premalo.
Blue Dream
25. 04. 2024 08.55
+18
cirenij se strinjam. danes prevladuje mislenost da samo vedno v nulo pokošena angleška trava predstavlja urejenost, sam pa mislim da da je estetika v nepokošeni biotsko raznoliki travi polni različnih rožic
Blue Dream
25. 04. 2024 08.56
+5
a res je
25. 04. 2024 09.23
+1
Polivanje gnojnice uničuje cvetoče travnike.
Nick.Mason
25. 04. 2024 10.21
+18
Jaz kosim veliko manj kot ostali okrog mene,izpadem len ,ampak vedno počakam da se malo čebele nafutrajo
tom74
25. 04. 2024 10.23
-9
zaba67
25. 04. 2024 10.48
+2
pravijo, da je čebelarjev trenutno preveč in so potem čebelje družine prešibke!
G. Papež
25. 04. 2024 12.37
+0