Evropska komisija je danes objavila vmesno poročilo o izvajanju stresnih testov za evropske jedrske elektrarne, tudi slovensko. Poročilo pričakovano kaže, da v nobeni od 14 članic EU, ki imajo nuklearke, ni treba uvesti takojšnjih ukrepov za ustavitev dejavnosti, a da so področja, kjer je mogoče izboljšati varnostne ukrepe.
Eno od takih področij je čezmejna usklajenost pripravljenosti na izredne dogodke. V primeru jedrske nesreče namreč meje ne obstajajo, zato je pomembno, da države med seboj bolje uskladijo varnostne ukrepe, so pojasnili v Bruslju.
Komisija sicer v poročilu ugotavlja, da testi potekajo dobro. Vse države so v roku predložile vmesna nacionalna poročila, ki se precej razlikujejo po obliki, vsebini in stopnji podrobnosti. Med dobrimi primeri so danes v Bruslju izpostavili Finsko, med slabimi pa Češko.
Dokončna nacionalna poročila morajo države Bruslju posredovati do konca leta. O vmesnem poročilu bodo 9. decembra razpravljali voditelji članic Unije, nato pa se bo januarja prihodnje leto začel skupni pregled strokovnjakov članic Unije in komisije.
Končno poročilo sredi prihodnjega leta
Končno poročilo bo predvidoma objavljeno junija prihodnje leto, torej eno leto po začetku izvajanja testov. Evropska komisija bo pripravila priporočila o tem, kakšne izboljšave so potrebne, in še premislila, ali bo zahtevala zakonodajne ukrepe.
V Bruslju so danes poudarili, da seveda junija prihodnje leto ne bo konec prizadevanj za izboljšanje jedrske varnosti. Komisija zatrjuje, da bo naredila vse, da bodo države spoštovale priporočila, podana po koncu stresnih testov.
V testiranju sodeluje vseh 14 članic Unije z nuklearkami – Belgija, Bolgarija, Češka, Finska, Francija, Nemčija, Madžarska, Nizozemska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska in Velika Britanija – ter Litva, ki razgrajuje svojo zadnjo proizvodno enoto jedrske energije.
Za stresne teste 143 evropskih jedrskih elektrarn se je EU odločila po jedrski nesreči v japonski Fukušimi. Namen testov je izboljšati jedrsko varnost in preprečiti, da bi se kaj podobnega kdaj zgodilo v Evropi.
Posebna komisija za preverjanje varnosti pred terorističnimi napadi
Testiranje poteka v treh fazah: najprej ocena nuklearnih operaterjev, nato poročila nacionalnih regulatorjev in na koncu skupni pregled strokovnjakov članic Unije. Testira se varnost nukleark pred naravnimi nesrečami, kot so poplave in potresi, ter pred nesrečami, ki jih povzroča človeški dejavnik, na primer strmoglavljanje letal.
Najbolj sporno vprašanje v pogajanjih o izvedbi stresnih testov je bilo preverjanje varnosti nukleark pred terorističnimi napadi. Ker to ni v delovni pristojnosti nacionalnih regulatorjev, ni del testov, je pa bila vzpostavljena posebna skupina, ki se ukvarja s tem.
V mednarodni organizaciji Greenpeace so do testov kritični, češ da sploh ne preverjajo načrtov za evakuacijo mest v bližini nukleark, čeprav je v EU 19 nukleark v razdalji do 30 kilometrov od mest s 100.000 ali več prebivalci.
Evropska komisija je sicer danes Litvi, Bolgariji in Slovaški namenila 500 milijonov evrov za dokončno opustitev jedrskih reaktorjev iz sovjetskih časov. Države so te reaktorje sicer že zaprle, a komisija želi zagotoviti, da jih ne bodo nikdar več znova aktivirale.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.