Bolečo zgodbo sta odprla Antonio Barroso in Juan Luis Moreno iz mesta blizu Barcelone, ki sta odkrila, da so ju kupili od nune. Ljudje, ki sta jih smatrala za starše, niso bili njuni biološki starši, njuno življenje pa je bilo ena velika laž. Moreno je odkril resnico, ko je bil njegov nepravi oče na smrtni postelji. "Kupil sem te od duhovnika v Zaragozi!“ mu je povedal in priznal, da je bil kupljen tudi njegov prijatelj iz otroštva Antonio. Odvetnik, na katerega sta naletela, jima je povedal, da je za podobne zgodbe že slišal. Odločila sta se, da bosta zgodbo povedala novinarjem, ta poteza pa je odprla Pandorino skrinjico. Po vsej Španiji so se začele oglašati matere s podobnimi zgodbami.
Leta 1971 je tedaj 23-letna Manoli rodila zdravega dečka, kot so ji dejali. Takoj so ji ga vzeli, češ da morajo opraviti rutinske preglede, in minilo je devet ur. "Potem je prišla nuna, ki je bila tudi medicinska sestra, in mi hladnokrvno povedala, da je moj sin umrl.“ Niso ji pustili, da bi ga videla. Je posumila, da se dogaja nekaj nezakonitega? "Zdravniki, nune? Nisem jih mogla obtožiti, da lažejo. To je bila Francova Španija. Diktatura. Španci še zdaj ne dvomimo v oblast,“ pripoveduje.
Nune, duhovniki in zdravniki naj bi novorojenčke sprva odvzemali staršem, katerih otroci naj ne bi bili zaželeni. Namen je bil sprva verjetno ideološki, pozneje pa je vlogo prevzel denar. Začeli so namreč jemati otroke staršev, ki so bili ekonomsko prikrajšani, in jih preprodajali premožnejšim parom. Nune in duhovniki so pripravili seznam primernih družin, zdravniki pa so se zlagali materi, da je njen otrok umrl.
In zakaj je trajalo tako dolgo, preden so jim prišli na sled? Cerkev in zdravniška stroka sta visoko spoštovani, španski zakoni pa ne predpisujejo, da mora biti na rojstnem listu napisano ime biološke matere.
Kot pripoveduje BBC-jeva novinarka Katya Adler, ki je zgodbo objavila, je mesece prosila špansko vlado, naj nekdo z njo spregovori o ukradenih otrocih. Naposled je to storil Angel Nunez iz pravosodnega ministrstva. Na vprašanje, ali so bili otroci ukradeni, je odgovoril: "Brez dvoma!“, na vprašanje, koliko jih je bilo, pa: “Ne bi si drznil govoriti o številkah. A sodeč po odprtih primerih, bi rekel, da veliko!“
Adlerjeva je opazila, da se v kartotekah precej ponavlja ime zdravnika Eduarda Vela, ki je leta 1981 pri kar 70 odstotkih rojstev na kliniki San Ramon v Madridu označil, da mati otroka ni znana. To je bilo sicer legalno in je pomenilo zaščito imena neporočenih mater, zato so preprodajalci lahko uporabljali te metode.
Vela je intervju za BBC zavrnil, je pa novinarka, ki je članek napisala, pred kratkim rodila prav v tej kliniki, zato je do njega lahko prišla. Dobila sta se v njegovi zasebni ambulanti v Madridu. Bil je nasmejan, a le do trenutka, ko je izvedel, da je novinarka. "Zgrabil je kovinski križ, ki ga je imel na mizi, mi ga potisnil pred nos in vprašal: Ali veste, kaj je to, Katya? Vedno sem delal v Njegovem imenu. Vedno za dobro otrok in da bi zaščitil matere. Dovolj!“
Španska vlada je zavrnila poziv, da naj sproži nacionalno preiskavo, zato družine bolj ali manj preiskujejo na lastno pest. Številni testirajo svoj DNK v upanju, da jih bodo testi spet združili z njihovimi pravimi družinami. Izkopavajo grobove otrok, da bi naredili DNK-preiskavo. Nekateri najdejo le prazne grobove.
KOMENTARJI (262)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.