NYT veliki zmagovalec Pulitzerjevih nagrad

Veliki zmagovalec letošnjih prestižnih Pulitzerjevih nagrad je postal ameriški vodilni dnevnik New York Times (NYT), ki je pobral kar tretjino novinarskih nagrad. Od skupno 14 nagrad jih je NYT, ki se podobno kot večina tradicionalnih časnikov sooča s finančnimi težavami, pripadlo pet, in sicer v kategorijah udarne vesti (Breaking News), raziskovalnega novinarstva, mednarodnega poročanja, umetniške kritike in fotografije.

Glavna tekmeca NYT, Washington Post in Los Angeles Times, sta pobrala le vsak po enega Pulitzerja: za analitično poročanje in komentar.

Nagrada za udarno vest je NYT pripadla za poročanje o škandalu, zaradi katerega je moral odstopiti guverner New Yorka Eliot Spitzer, ker je porabil na tisoče dolarjev za usluge prostitutk visokega ranga. Novinar NYT David Barstow je nagrado za raziskovalno novinarstvo prejel za razkritje, da je Pentagon vojno v Iraku utemeljeval s pomočjo "neodvisnih medijskih analitikov" – upokojenih generalov, pogosto povezanih s podjetji, ki so imela od vojne finančne koristi. Nagrado za mednarodno poročanje pa si je NYT prislužil z "mojstrskim" poročanjem o izzivih, s katerimi se ZDA soočajo v Afganistanu in Pakistanu.

Kar trije Pulitzerji so bili letos podeljeni za poročanje o zgodovinskih predsedniških volitvah, na katerih je konec lanskega leta slavil prvi temnopolti predsednik ZDA Barack Obama, medtem ko si pokrivanje še ene velike zgodbe leta 2008 – finančne in gospodarske krize – presenetljivo ni prislužilo nobene nagrade. Po mnenju nekaterih naj bi žirija na ta način kritizirala medije, ker so v veliki meri zatajili pri opozarjanju na nevarnosti še pred samo krizo.

Pomembna nagrada za javno službo je pripadla časniku Las Vegas Sun in njegovi novinarki Alexandri Berzon, ki je odkrila visoko stopnjo smrtnosti med gradbenimi delavci na glavni lasvegaški ulici Strip. Berzonova je opisala, kako delavci umirajo zaradi hitenja pri gradnji in prenapolnjenih gradbišč, ter s svojo zgodbo dosegla, da je prišlo do sprememb in so se njihovi delovni pogoji izboljšali.

Pulitzerjeve nagrade so bile sicer podeljene po enem najhujših let za ameriške tiskane medije, ki jih zaradi recesije ter "eksodusa" bralcev in oglaševalcev k spletnim medijem pretresajo odpuščanja, stečaji in zaprtja. Vendarle pa spletni mediji, ki so se tokrat prvič potegovali za Pulitzerje, kljub 65 nominacijam niso prejeli nobene nagrade – čeprav je žirija poudarila, da so spletne vsebine pri številnih nagrajenih zgodbah odigrale pomembno vlogo.

Pulitzerjeve nagrade podeljuje Univerza Columbia oziroma njen 18-članski odbor, imenovane pa so po časopisnem izdajatelju Josephu Pulitzerju. Pulitzer je po smrti večino denarja zapustil Univerzi Columbia in obenem določil, da se ustanovi sklad za novinarske nagrade. Prve nagrade so bile podeljene leta 1917, šest let po njegovi smrti. Zmagovalci dobijo po 10.000 dolarjev in priznanje, v kategoriji javne službe pa podeljujejo zlato medaljo.