Organizacija ameriških držav (OAS) je za prihodnji petek sklicala izredno srečanje zunanjih ministrov držav članic, da bi se pogovorili o razlikah med Ekvadorjem in Veliko Britanijo glede azila, ki ga je Quito podelil ustanovitelju spletne strani Wikileaks Julianu Assangeu.
Zasedanje zunanjih ministrov OAS je zahteval Ekvador, podprlo pa ga je še 23 držav članic. Proti so bile ZDA, Kanada ter Trinidad in Tobago. Še pet držav pa se je vzdržalo.
Srečanje bo potekalo 24. avgusta v Washingtonu. Uradno naj bi se "posvetili situaciji" med Ekvadorjem in Veliko Britanijo "glede nedotakljivosti diplomatskih prostorov Ekvadorja". Ekvador je namreč Veliko Britanijo obtožil, da "grozi" z vdorom v njegovo veleposlaništvo v Londonu, da bi lahko prijeli Assangea.
41-letnik se je na veleposlaništvu te južnoameriške države zadržuje že od sredine junija, ko se je Velika Britanija dokončno odločila, da ga izroči Švedski, kjer ga želijo zaslišati zaradi obtožb o spolnih napadih.
Assange pa se na drugi strani boji, da ga bo Švedska izročila naprej ZDA, kjer naj bi mu zaradi izdaje državnih skrivnosti grozila celo smrtna kazen.
Švedski premier zavrača kritike Ekvadorja
Švedski premier Fredrik Reinfeldt pa je izrazil ogorčenje nad ekvadorskimi pogledi na švedsko pravosodje, zaradi katerih je uradni Quito podelil politični azil Assangeu. Navedbe, da na Švedskem ne spoštujejo pravic obtoženih, "so popolnoma nesprejemljive", je dejal Reinfeldt.
Ekvadorski zunanji minister Ricardo Patino je v četrtek, ko je objavil odločitev o podelitvi azila Assangeu, med drugim dejal, da so se za to v veliki meri odločili, ker pravice obtoženih na Švedskem niso spoštovane.
Že v petek je švedski zunanji minister Carl Bildt te navedbe zavrnil in zatrdil, da pravni in ustavni sistem na Švedskem "zagotavlja pravice vseh in vsakogar". Prav tako je zavrnil namige, da bi Švedska nameravala Assangea izročiti ameriškim oblastem.
ZDA se v spor ne vpletajo
Ekvador je Assangeu ravno iz razloga, da mu grozi smrtna kazen, v četrtek podelil politični azil. A po drugi strani mu Velika Britanija ni pripravljena zagotoviti "varnega prehoda", da bi lahko zapustil prostore veleposlaništva v Londonu. Ekvadorski predsednik Rafael Correa je v petek zato dejal, da Assange lahko na ekvadorskem veleposlaništvu ostane za zmeraj.
ZDA se sicer doslej v ta spor niso vpletale in menijo, da gre za zadevo, ki jo morajo rešiti Velika Britanija, Ekvador in morda še Švedska. A v petek so v Washingtonu sporočili, da "ne verjamejo v institut diplomatskega azila", kar bi bilo to, da bi Assange ostal na ekvadorskem veleposlaništvu za zmeraj.
Leta 1954 sklenili konvencijo o diplomatskem azilu
Države OAS so sicer leta 1954 sklenile konvencijo o diplomatskem azilu, ki omogoča azil na diplomatskih predstavništvih "osebam, ki iščejo azil zaradi političnih razlogov". Ne velja pa to za osebe, ki se morajo soočiti z "obtožbami za običajna kazniva dejanja".
ZDA te konvencije niso podpisale in kot so v petek sporočili iz State Departmenta, "ne priznavajo koncepta diplomatskega azila kot dela mednarodnega prava". "Gre za dvostransko zadevo med Ekvadorjem in Veliko Britanijo in OAS ne bi smel igrati vloge pri tem," so še dodali.
Kljub temu da ZDA ne priznavajo koncepta diplomatskega azila, pa so ga same že večkrat izkoristile za zaščito aktivistov v nedemokratičnih državah. Zadnjič so se tovrstnega instituta poslužile maja, ko je kitajski borec za človekove pravice in oporečnik Chen Guangcheng pobegnil iz hišnega pripora in poiskal zaščito na ameriškem veleposlaništvu v Pekingu. Kitajska mu je nato dovolila, da gre v ZDA "na študij".
Ključni človek prodemokratičnih protestov na pekinškem Trgu nebeškega miru leta 1989 Fang Lizhi je na ameriškem veleposlaništvu v Pekingu skupaj z ženo preživel več kot leto dni, preden so mu dovolili odhod v izgnanstvo v ZDA. Dogovor je takrat pomagala skleniti Japonska.
KOMENTARJI (26)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.