O brexitu po višjem še britansko vrhovno sodišče

Britansko vrhovno sodišče je začelo presojati, ali lahko vlada premierke Therese May sama sproži pogajanja o izstopu Velike Britanije iz EU. ali pa se mora o tem izreči parlament. Ker se je Downing Street na odločitev višjega sodišča, ki je odločilo, da se mora o tem odločiti parlament, pritožil, zadevo zdaj obravnava vrhovno sodišče.

Danes je v okviru zaslišanja, ki naj bi trajalo štiri dni, stališče vlade predstavil pravosodni minister Jeremy Wright, 11-člansko sodišče pa naj bi odločitev sporočilo januarja.

Wright je dejal, da obstaja "univerzalno pričakovanje", da bo vlada udejanjila odločitev, ki so jo 23. junija na referendumu sprejeli volivci, ko jih je 52 odstotkov glasovalo za brexit.

Poudaril je, da ima vlada ustavne pristojnosti na področju zunanjih zadev, vključno s pravico, da odstopi od mednarodnih pogodb.

Medtem je višje sodišče novembra presodilo, da vlada nima izvršne moči, da sproži 50. člen pogodbe o EU, ki ureja izstop države iz povezave, ter začne pogajanja, ki naj bi trajala dve leti.

Kljub grožnjam bo sodišče odločalo nepristransko 

Predsednik vrhovnega sodišča David Neuberger je povedal, da so ljudje, ki sodelujejo v zadevi, prejeli grožnje, hrati pa poudaril, da bo sodišče pri odločanju politično nepristransko.
Dejal je, da se sodniki zavedajo močnih čustev, ki jih poraja brexit, "vendar širša politična vprašanja niso predmet zadeve".

Kot je poudaril, gre za pravno vprašanje in naloga sodnikov je, da o zadevi odločijo nepristransko in v skladu z zakonodajo. Če bo sodišče pritožbo vlade zavrnilo, naj bi ta v parlament vložila zelo kratek predlog zakona - domnevno naj bi imel le nekaj besed - s katerim bo želela soglasje za začetek pogajanj z EU.

Premierka Theresa May je zatrdila, da odločitev sodišča, kakršna koli že bo, ne bo upočasnila načrta, po katerem naj bi Velika Britanija 50. člen sprožila do konca marca prihodnje leto.