"Ker nov demokratični Irak nudi možnost soočenja različnih mnenj in dosego konsenza v demokratičnem ozračju, se je svet prehodne iraške vlade odločil razpravo nadaljevati čez dva dni," je v sporočilu zapisal svet prehodne iraške vlade.
Šiitski člani sveta prehodne iraške vlade so tik pred zdajci ustavili slovesen podpis nove začasne ustave, ki je bil načrtovan za petek. Ugovarjajo členu začasne ustave, ki daje dvema tretjinama volivcev v katerihkoli treh provincah možnost, da na referendumu zavrne bodočo stalno ustavo. To določilo bi dalo možnost veta Kurdom, saj kurdsko samoupravno območje na severu države vključuje tri province.
Drugi sporni del prehodne ustave je sestava predsedstva. Predlog ustave, o katerem se je dogovoril svet prehodne vlade, določa enega predsednika z dvema namestnikoma, medtem ko se šiiti zavzemajo za dominantno vlogo v predsedstvu.
Optimizem glede skorajšnjega podpisa začasne iraške ustave je izrazil tudi iraški zunanji minister Hošjar Zebari, ki pa je nad početjem šiitov razočaran. "Zelo neprijetno je, da je v zadnji minuti del sveta prehodne iraške vlade izrazil pomisleke in nasprotovanje stvarem, ki so bila že vnaprej dogovorjena," je menil Zebari na novinarski konferenci v Kairu. Kljub temu je dejal, da ni pesimističen, in izrazil upanje, da bo začasna iraška ustava v ponedeljek podpisana.
Nasilje ne pojenja
Nasilje v Iraku se medtem nadaljuje. V spopadu med protestniki in šiitskimi skrajneži na eni strani ter britanskimi vojaki na drugi v kraju Kalat Saleh v južni iraški pokrajini Amara sta bila v petek zvečer ubita dva iraška civilista, štirje britanski vojaki pa so bili ranjeni. Po navedbah lokalne policije je do spopada prišlo potem, ko je neznanec streljal na britansko patruljo in se nato zatekel v prostore organizacije Badr, oboroženega krila Visokega sveta islamske revolucije v Iraku (SCIRI). Britanski vojaki naj bi zatem aretirali vse prisotne v uradu in zasegli več kosov orožja, medtem pa se je pred poslopjem zbrala množica ljudi in napadla vojake s kamenjem in strelnim orožjem.
Danes so bili tarča napada tudi poljski vojaki v šiitskem svetem mestu Karbala. Na njihovo oporišče v četrti Aun so neznanci izstrelili tri rakete. Napad ni terjal žrtev.
Mednarodni odbor Rdečega križa (ICRC), katerega uslužbenci so 21. februarja obiskali aretiranega nekdanjega iraškega predsednika Sadama Huseina, pa je sporočil, da je pred dnevi predal pismo Sadama Huseina njegovi hčerki Rahad, ki sedaj živi v Amanu.
Bush še vedno zaupa do demokratičen proces v Iraku
Ameriški predsednik George Bush je kljub zapletom glede iraške ustave ponovil svoje zaupanje v demokratični proces v Iraku. "Iračani močno napredujejo. Člani sveta prehodne iraške vlade imajo le svobodno in živahno razpravo glede vzpostavitve novega okvirja za vladanje v državi. Začasna iraška ustava bo ščitila pravice vseh Iračanov in državo povedla v demokratično prihodnost," je v rednem tedenskem nagovoru državljanov dejal Bush.
V nagovoru je Bush izrazil obžalovanje nad torkovima napadoma na šiitske vernike v iraških mestih Karbala in Bagdad, v katerih je umrlo več kot 180 ljudi. Po njegovih besedah so ti napadi del načrta, ki ga je izdelal domnevni član teroristične organizacije Al Kaida, Jordanec Abu Musab al Zarkavi. "Ta načrt želi razcepiti Irak z vzpodbujanjem etničnega nasilja, spodkopati iraške varnostne sile, demoralizirati našo koalicijo in preprečiti vzpostavitev suverene in demokratične vlade," je še dejal Bush.
Bush je nagovor prebral s svojega ranča v Crawfordu v ameriški zvezni državi Teksas, začasno iraško ustavo pa je označil za "izvrsten napredek" Iraka na poti k demokraciji.
Neimenovani predstavniki ameriške vlade pa so v petek povedali, da so ameriški inšpektorji v Iraku odkrili dokaze, po katerih naj bi Iraku pri oborožitvenem programu pomagali strokovnjaki iz Rusije, Ukrajine, Srbije in Belorusije. Ta domnevna pomoč naj bi prišla tako od posameznikov kot od podjetij, ki so najverjetneje imeli stike z Irakom brez vednosti svojih vlad.
Nekdanji vodja Komisije Združenih narodov za nadzor, verifikacije in inšpekcije (UNMOVIC) Hans Blix pa je za britanski časnik The Guardian menil, da je britanskemu premieru Tonyju Blairu v obdobju pred vojno v Iraku manjkalo "kritičnega duha".
Premiera je označil za človeka nazorov, a "skoraj do lahkovernosti, ki meji že na neumnost," prepričanega v navedbe poročil tajnih služb o iraškem orožju za množično uničevanje, ki naj bi bil glavni razlog za vojno.