Vendar zakon sam ne rešuje vseh težav. Bistveno je dejstvo, da je s tem zakonom Italija priznala obstoj manjšin, ki so v zakonu navedene z imenom. Za uveljavljanje zaščite je bilo torej potrebno neko priznanje in zdaj je italijanski parlament naredil prvi korak. Drugi korak bodo morale narediti manjšine same, ki bodo morale aktivirati zaščito prek tretjine občinskih svetovalcev, zahteve 15 odstotkov prebivalcev občine ali z občinskim referendum.
Brezigarju se postavlja tudi vprašanje, v kolikšni meri bo novi zakon vplival na slovensko manjšino v Italiji. Zakon za slovence na Tržaškem in Goriškem ne spreminja bistveno sedanjega stanja. Drugače je v videmski pokrajini, v občinah Beneške Slovenije in Kanalske doline, kjer bo sedaj manjšina lahko dosegla priznanje.
Zdaj ko je bil okvirni zakon sprejet, bo tudi pot zaščitnega zakona za Slovence v Italiji lažja, saj je politična volja vlade in vladne večine jasna, ker je razprava v senatu dokazala, da ustrahovanje in izsiljevanje ne padeta na rodovitna tla. To je seveda ohrabrujoče, čeprav ne kaže, da bi se hitro veselili. Odločitev, da bo zaščitno zakon v razpravi takoj po novoletnem premoru, pa vseeno vliva upanje, da je četrtkovo glasovanje v senatu vendarle odprlo pot tudi globalni zaščiti Slovencev v Italiji.