Prvi sklep, ki naj bi ga ministri sprejeli, je sprejem skupne definicije terorizma in določitev kazni za takšna dejanja, drugi pa oblikovanje evropskega zapornega naloga. Kljub načelni podpori obema ukrepoma so stališča med članicami še vedno različna.
Najmanj sporna je definicija terorizma, glede katere so ministri načelno soglasje dosegli že na novembrskem zasedanju. Še vedno pa so članice razdeljene glede kazni za teroristična dejanja: čeprav se kot najverjetnejša omenja možnost sprejema kompromisnega predloga kazni, in sicer najmanj osem let za sodelovanje v teroristični skupini in najmanj 15 let za njeno vodenje, ga vse države še niso podprle. Finska preučuje, ali kazni niso v nasprotju z njeno nacionalno zakonodajo, Avstrija pa je izrazila načelno nasprotovanje poenotenju kazni.
Večina držav se sicer strinja, naj evropski zaporni nalog nadomesti dolgotrajne postopke izročitve v primeru 30 kaznivih dejanj, med drugim v primeru terorizma, organiziranega kriminala, tihotapljenja ljudi, orožja in mamil, ugrabitev, spolnih zločinov, podkupovanja in rasizma. Resne zadržke do tega seznama pa imata Italija in Irska. Italija vztraja pri tem, da bi seznam zajemal le šest kaznivih dejanj, in sicer terorizem, organiziran kriminal, spolno izkoriščanje otrok in otroško pornografijo, tihotapljenje droge ali orožja ter ljudi. Ti zadržki niso edini, med drugim tudi ni dogovora, v katerih izjemnih primerih evropski zaporni nalog ne bi veljal.
Na danes začetem dvodnevnem zasedanju naj bi ministri dali zeleno luč tudi za ustanovitev Eurojusta, urada za pravosodno sodelovanje članic, ki zdaj deluje le v provizorični obliki. Ob robu srečanja pa bo podpisan tudi sporazum o sodelovanju med evropskim policijskim uradom Europolom in ZDA. Podpisala ga bosta direktor Europola Juergen Storbeck in vodja ameriške misije pri EU, veleposlanik Schnabel.
