Ob 11. uri 11. dne 11. meseca so po Evropi doneči zvonovi razglasili konec morije

Čeprav je od prve morije svetovnih razsežnosti minilo že sto let, vse statistike še vedno niso zanesljive in popolne, zgodovinarji pa so neenotni, tako da prevladujejo predvsem različne ocene.

 Več kot polovica svetovnega prebivalstva

Ob začetku vojne leta 1914 se je v vojno vključilo 16 držav, ostale so se priključile kasneje, kot npr. Italija leta 1915 in ZDA leta 1917. Skupno je bilo v vojno vpletenih več kot 800 milijonov ljudi, kar je več kot polovica takratnega svetovnega prebivalstva.

Nevtralnih je bilo samo okoli 20 držav sveta, večina iz Latinske Amerike in severne Evrope. Vojskujoče države so bile razdeljene na centralne in antantne sile. V centralnih silah so bile Avstro-Ogrska, Nemčija, Otomansko cesarstvo in Bolgarija.

70 milijonov vojakov

Ob začetku vojne so mobilizirali okoli 20 milijonov moških, ko so se vojne razmere poglabljale in širile, se je ta številka povečala na okoli 70 milijonov.

Med državami so največ vojakov prispevale Nemčija, in sicer 13 milijonov, Avstro-Ogrska devet milijonov, Velika Britanija, vključno z britanskimi kolonijami, večinoma iz Indije, prav tako devet milijonov, Francija osem milijonov, Italija šest milijonov in ZDA štiri milijone.

Za Slovenijo velja, da je bilo ob začetku vojne mobiliziranih 60 odstotkov za vojsko primernih moških - starih od 21 do 42 let, kasneje tudi starejših in mlajših.

10 milijonov ubitih vojakov

Skupno naj bi na bojiščih prve svetovne vojne umrlo deset milijonov vojakov, ranjenih naj bi jih bilo še vsaj dvakrat toliko. Največ ubitih in ranjenih vojakov je bilo nemških in ruskih.

Rusija je tako utrpela dva milijona ubitih in pet milijonov ranjenih vojakov, Nemčija dva milijona ubitih in 4,2 milijona ranjenih, izgube avstro-ogrske monarhije so bile 1,4 milijona mrtvih in 3,6 milijona ranjenih vojakov. Britanski imperij je imel 960.000 mrtvih, dva milijona ranjenih vojakov, Italija 600.000 mrtvih in milijon ranjenih vojakov, Otomansko cesarstvo 800.000 mrtvih vojakov. Za Slovenijo velja, da je padlo okoli 35.000 vojakov, največ v Galiciji.

70 odstotkov vseh žrtev je bilo posledica delovanja topništva. Med ranjenimi je od pet do šest milijonov moških ostalo pohabljenih do konca življenja.

Med prvo svetovno vojno je prišlo do prve uporabe kemičnega orožja; nemška vojska je leta 1915 pri belgijskem kraju Ypres uporabila plin klor. Med vojno naj bi zaradi tega plina umrlo 20.000 ljudi.

Ocenjujejo, da je med civilisti zaradi vojne in njenih posledic umrlo od pet do deset milijonov ljudi.

Zadnji dan najbolj krvav

Med prvo svetovno vojno je bilo šest milijonov vojnih ujetnikov. Vojna je povzročila deset milijonov beguncev po vsej stari celini, tri milijone vdov in šest milijonov sirot. Izstreljenih je bilo 1,3 milijarde granat. Med vojaki na fronti in njihovimi najbližjimi je bilo poslanih okoli 10 milijard pisem in paketov.

Zadnji dan prve svetovne vojne je med podpisom dogovora o premirju ob 5. uri zjutraj in začetkom veljave ob 11. uri umrlo ali bilo ranjenih okoli 11.000 vojakov, kar je daleč največ v enem samem dnevu med prvo svetovno vojno.

Ameriški vojak Henry Nicholas John Gunther velja za zadnjega vojaka, ki je padel v prvi svetovni vojni. Le minuto pred pred uradnim koncem vojne so ga v Franciji pokosili streli nemških vojakov. Gunther ni želel upoštevati ne ukazov nadrejenih ne opozoril nemških vojakov, ki so mu želeli sporočiti, da je vojne konec, ter je z bajonetom v roki želel napasti položaje nemške vojske. Nemški vojaki so odgovorili s streljanjem in ga ubili.

Za današnje slovensko ozemlje ni natančnega podatka o zadnjem padlem vojaku v prvi svetovni vojni.

Zavezniki slavili, Nemčija se je pogreznila v zagrenjenost

V prestolnicah zavezniških držav, kot so Pariz, London, New York in Rim, je ob koncu velike vojne, kot so poimenovali prvo svetovno vojno, na ulicah zavladalo veselje. Po 1568 dneh krvavih spopadov tako na kopnem kot na morju in v zraku se je vrnil mir. Nemčija pa se je pogreznila v šok in veliko zagrenjenost. In slednja je bila eden od številnih razlogov, da je bil svet že leta 1939 priča začetku druge svetovne vojne.

Premirje, ki so ga predstavniki zmagovalne antante in poražene Nemčije podpisali v vagonu v gozdu blizu francoskega kraja Compiegne, je začelo veljati natanko ob 11. uri 11. dan v 11. mesecu leta.

Nov zemljevid Evrope

Prva svetovna vojna je poleg več milijonov mrtvih in ranjenih vojakov ter civilistov prinesla tudi novo podobo evropskega zemljevida. Po vojni so razpadla kar štiri cesarstva, med njimi Avstro-Ogrsko. Na njegovem ozemlju so nastale številne nove evropske države, tudi država Slovencev, Hrvatov in Srbov (SHS), ki je bila kratkega veka, saj se je 1. decembra 1918 združila s kraljevino Srbijo v kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.

Konec prve svetovne vojne je prinesel propad ruskega cesarstva, konec sta dočakali še nemško in otomansko cesarstvo. Ureditev je v sebi že skrivala zametke za drugo svetovno vojno 21 let kasneje, ki je bila prva z več izgubami med civilisti kot med vojaki.

Slovenci in prva svetovna vojna

Za Slovenijo je bila prva svetovna vojna po besedah zgodovinarja Boža Repeta v nacionalnem smislu katastrofa, saj je razdelila Slovence. Prej so živeli v eni državi, Avstro-Ogrski, razen Beneških Slovencev in Slovencev v Reziji, ki je pripadla Italiji že leta 1866.

Večji del, osrednji del, je prišel v Jugoslavijo in to ga je v nacionalnem smislu pravzaprav nekako rešilo, cel zahodni del, se pravi Primorska, je prišla pod Italijo, in tam se je že v zgodnjih 20. letih začel izrazit fašistični asimilacijski pritisk. Po koncu prve svetovne vojne, leta 1920, je Slovenija izgubila tudi del narodnega ozemlja s koroškim plebiscitom.

Slovencev prva svetovna vojne ni prizadela samo kot narod, pač pa tudi kot posameznike. Množično so umirali na frontah, pa tudi v zaledju, izgnanstvu in internaciji. Čez del slovenskega ozemlja je potekala soška fronta, ki je za seboj pustila opustošenje.

Koliko žrtev med Slovenci je vojna zahtevala, ni natančno znano. Zgodovinar Janko Pleterski je izračunal, da je do leta 1917 padlo kakšnih 30.000 Slovencev in da je treba k temu prišteti vsaj še kakšno tretjino do konca vojne, in če štejemo še civilne žrtve, ki jih je tudi nemogoče neposredno prešteti, bi bila ta številka po oceni zgodovinarjev nekje 100.000.

Večina bojev potekala na evropskih tleh

Večina glavnih bojev prve svetovne vojne, ki je trajala od 28. julija 1914 do 11. novembra 1918, je potekala na evropskih tleh, so pa bile vanjo vpletene države z vsega sveta.

Nasproti centralnim silam (Avstro-Ogrska, Nemčija, Otomansko cesarstvo in Bolgarija) so bile sile antante: Francija, Rusija, Srbija, Velika Britanija, leta 1915 se jim je pridružila Italija, leta 1917 pa še ZDA.

Prvo svetovno vojno je sprožil atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda v Sarajevu 28. junija 1914, ki ga je izvedel član Mlade Bosne Gavrilo Princip. Sledil je ultimat Avstro-Ogrske Srbiji, ki ni bila pripravljena sprejeti vseh pogojev, zato je Avstro-Ogrska Srbiji mesec dni kasneje, 28. julija 1914, napovedala vojno. Kot po tekočem traku so sledile vojne napovedi še drugih držav.

Evropa je postala obsežno bojišče, razdeljeno na več front. Med njimi je bila soška fronta, sicer del italijanske fronte, ki je potekala tudi po ozemlju današnje Slovenije. Soška fronta je bila prizorišče največjega spopada na gorskem območju v zgodovini človeštva in največji vojaški spopad na Slovenskem sploh. Zahtevala je življenja več tisoč Slovencev. 1,5 milijona vojakov na obeh straneh je bilo v soški fronti ubitih, ranjenih ali zajetih.

Prvič so uporabili kemične pline, vojskovanje se je premaknilo v zrak

Značilno za prvo svetovno vojno je, da so zaradi tehnološkega razvoja v spopadih že uporabljali nove tehnologije z začetka 20. stoletja, vojaška taktika pa je ostala enaka tisti iz 19. stoletja, kar se je kazalo predvsem v pozicijski vojni v jarkih na frontah.

Pomembno vlogo v prvi svetovni vojni je odigralo topništvo; nekateri prvi svetovni vojni zato pravijo tudi bitka topov. Prvič so v spopadih uporabili kemične pline, podpornice, vojskovanje se je premaknilo tudi v zrak. Pojavili so se prvi tanki. Zaradi uporabe novih tehnologij, kot so strojnice, tanki, spopadi v zraku in radijska komunikacija, prva svetovna vojna velja za prvo sodobno vojno.

Sile antante naj bi prva svetovna vojna po navedbah spletnega portala spartacus-educational.com stala 125,7 milijarde ameriških dolarjev, centralne sile 60,6 milijarde.

Prinesla večje družbene spremembe

Hkrati je prva svetovna vojna prinesla večje družbene spremembe, predvsem za ženske, ki so morale delovno nadomestiti moške na bojišču ali tiste, ki se od tam niso nikoli vrnili.

Še pred koncem vojne se je pojavila ena od najbolj smrtonosnih svetovnih pandemij, španska gripa, ki je terjala od 50 do 100 milijonov smrtnih žrtev.

Pogubne posledice uporabe bojnih plinov med prvo svetovno vojno so po svetu sprožile tudi prizadevanja proti uporabi teh bojnih strupov, ki so se končala s podpisom ženevskih konvencij leta 1925, ki omejujejo uporabo kemičnega in biološkega orožja v vojni in so v veljavi še danes.