Slavnostni govorniki na prireditvi bodo Johannes Rau, Gerhard Schröder, predsednik bundesrata Kurt Beck, predsednik bundestaga Wolfgang Tierse in poljski predsednik Aleksander Kwasniewski.
Gostitelj, ministrski predsednik Porenje-Pfalškega Kurt Beck, je pred več kot 1200 častnimi gosti poudaril, da po grozljivih napadih v ZDA veselje ni umestno. Vseeno pa je poudaril, da je 3. oktober vesel dan, saj je bilo pri izenačevanju razlik med vzhodom in zahodom storjeno že veliko. "Kozarec ni pol prazen, temveč več kot polovico poln," je poudaril.
Predsednik bundestaga Thierse pa je poudaril, da teroristični napadi na ZDA ne bi smeli ovirati poti demokracije, ki so jo pred enajstimi leti izbrali vzhodni Nemci in države nekdanjega Varšavskega pakta. Sicer je vzhodne Nemce pozval, naj se pri modernizaciji novih dežel ne primerjajo le z zahodom, ampak naj se opirajo na lastne moči in predvsem odprejo svoja tržišča vzhodnim sosedam. S širitvijo Evropske unije, ki se je Thierse veseli, bo vzhodni del Nemčije veliko pridobil. "Vzhodna Nemčija lahko tako postane evropska povezovalna regija," je menil, kot je poročala nemška tiskovna agencija dpa.
Tudi poljski predsednik Kwasniewski se je izrekel za hiter vstop Poljske v EU, saj sicer po njegovem mnenju ne bo moč doseči bistvenega napredka v odnosih med Nemčijo in Poljsko. Napočil je čas za "novo kvaliteto" v nemško-poljskih odnosih, je menil. "Poljska je prepričana, da je treba okrepiti integracijo, tako da preko Evrope ne bo padla nobena senca," je dejal.
Pred osrednjo slovesnostjo je v mainški stolnici potekala ekumenska maša, ki sta jo darovala nemški kardinal Karl Lehman in predsednik sveta evangeličanske cerkve v Nemčiji Manfred Kock. Slovesnost je sicer potekala ob strogih varnostnih ukrepih. Za varnost je skrbelo več kot tisoč policistov, ceste in parkirne hiše so bile zaprte. Veliki ognjemet, ki je bil predviden za nocoj, pa so iz sočutja do žrtev terorističnih napadov odpovedali.
Osrednja slovesnost ob dnevu nemške združitve vsako leto poteka v drugi prestolnici katere od 16 zveznih dežel. 3. oktobra 1990 je namesto nekoč razdeljene Nemčije s priključitvijo takratne Nemške demokratične republike (NDR) Zvezni republiki Nemčiji (ZRN) nastala sedanja združena Nemčija. Na ta dan se je končal proces združevanja Nemčije, ki se je začel s padcem Berlinskega zidu 9. novembra 1989.
V Berlinu so medtem danes potekale demonstracije pripadnikov skrajno desne Nacionalne demokratske stranke (NDP), ki se jih je udeležilo kakih tisoč ljudi, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Vodilni predstavnik NDP Steffen Hupka se je na demonstracijah zavzel za konec vloge ZDA kot svetovne velesile. Zbralo pa se je tudi 2000 do 3000 ljudi, ki so izrazili svoj protest proti skrajnim desničarjem. Ob veliki prisotnosti policije - 4000 - ni prišlo do izgredov in spopadov.
