Ukrajinska vojska je v pripravljenosti, če bi Moskva sprožila vojaško ofenzivo

Vse, odkar je ukrajinski parlament 22. februarja odstavil predsednika Viktorja Janukoviča, je ruski predsednik Vladimir Putin molčal. Danes pa je Ukrajini zadal udarec, ko je od zgornjega doma ruskega parlamenta zahteval, da zaradi izjemnih razmer v Ukrajini ter ogrožanja življenj ruskih državljanov in zaščite vojakov v črnomorski floti na Krimu odobri uporabo ruskih oboroženih sil na ozemlju Ukrajine do normalizacije političnih razmer v tej državi.

Svet federacije je odobritev sprejel po nujnem postopku, njegova predsednica Valentina Matvijenko pa je zunanjepolitični odbor zgornjega doma parlamenta pozvala tudi, naj od Putina zahteva odpoklic ruskega veleposlanika iz ZDA zaradi žaljivih izjav predsednika Baracka Obame. Ta je namreč v petek Rusijo opozoril pred kakršnim koli vojaškim posredovanjem v Ukrajini. Izrazil je "globoko zaskrbljenost zaradi poročil o ruskih vojaških aktivnostih znotraj Ukrajine" in opozoril, da bo Rusijo drago stalo, če bo prekršila ukrajinsko suverenost. Dejal je, da bodo ZDA skupaj z ostalo mednarodno skupnostjo zagotovile, da bodo posledice kakršnegakoli vojaškega posredovanja v Ukrajini.

Tiskovni predstavnik Kremlja je pojasnil, da Putin odločitve o napotitvi vojske v Ukrajino še ni sprejel. "To je stališče sveta federacije. Predsednik je tisti, ki sprejme odločitev. Za zdaj te odločitve še ni sprejel," je dejal.

Tudi namestnik ruskega zunanjega ministra Grigorij Karasin je pojasnil, da privolitev sveta federacije k uporabi ruske vojske ne pomeni nujno, da se bo to dejansko takoj zgodilo. Soglasje sveta federacije pomeni samo, da ima predsednik proste roke pri odločitvi v primeru poslabšanja razmer. Izrazil je upanje, da bodo zahodne države vplivale na Kijev, da se bodo razmere normalizirale in vrnile v ustavne okvire.

Pred to odločitvijo sta sicer oba domova ruskega parlamenta Putina pozvala k ukrepanju za stabilizacijo razmer na Krimu in zaščito ruskega prebivalstva. To sta storila po tem, ko je novi proruski premier avtonomne republike Krim Sergej Aksjonov, ki ga nove oblasti v Kijevu ne priznavajo, Putina pozval, naj pomaga pri zagotavljanju miru na Krimu.

Kličko: To je začetek napada Rusije na Ukrajino

Putinova poteza je sprožila burne odzive. Kmalu po sprejetju sklepa je eden glavnih politikov proevropske Ukrajine, nekdanji svetovni prvak v boksu Vitalij Kličko, ukrajinski parlament pozval, naj razglasi splošno mobilizacijo. Odločitev Moskve je označil za začetek napada Rusije na Ukrajino, varnostni svet ZN pa je pozval k sklicu nujnega zasedanja zaradi krize v Ukrajini.

Začasni ukrajinski predsednik Aleksander Turčinov je sporočil, da je ukrajinska vojska v stanju pripravljenosti. Po izredni seji sveta za nacionalno varnost je tudi povedal, da so okrepili varovanje jedrskih elektrarn, letališč in drugih strateških objektov v državi. Pojasnil je še, da so oblikovali akcijski načrt za primer agresije.

Ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk je medtem prepričan, da Moskva ne bo sprožila vojaške ofenzive, saj bi to pomenilo vojno in konec vseh odnosov med državama. Povedal je tudi, da se je po telefonu pogovarjal z ruskim premierom Dmitrijem Medvedjevom ter od njega zahteval, da se enote ruske črnomorske flote vrnejo v vojašnice, da bi se zmanjšala napetost.

Moskva k Krim že napotila dodatne vojake in oklepnike?

Nove ukrajinske oblasti so sicer danes obtožile Moskvo, da je na Krim že v petek napotila dodatnih 6000 vojakov in 30 oklepnih vozil.

Iz Ukrajine so danes poročali o skupinah proruskih oboroženih moških v uniformah brez oznak v več krajih in o protestih. Ob robu protesta v drugem največjem mestu v državi Harkov, ki se ga je udeležilo 20.000 proruskih protestnikov, se je 300 protestnikov spopadlo s proevropskimi protestniki, pri čemer je bilo ranjenih več deset ljudi. Množični proruski protesti so potekali tudi v Donecku in Simferopolu.

V Sevastopolu, kjer ima oporišče ruska črnomorska flota, so oboroženi moški skušali zasesti sedež ukrajinske obalne straže. Zaprli so tudi zračni prostor nad letališčem v Simferopolu, ki so ga v petek zavzeli neznani oboroženci. Nadzor so prevzeli tudi nad več vojaškimi letališči. Zaradi nadzornih točk oboroženih moških naj bi bil krimski polotok prometno odrezan od preostale Ukrajine.

Številni pozivi k umiritvi razmer

Generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen je pozval k takojšnji umiritvi razmer. Na družbenem omrežju Twitter je objavil tudi, da 28 članic zavezništva še naprej "tesno sodeluje" glede situacije v Ukrajini. Ponovno pa je pozval Rusijo, naj spoštuje suverenost, ozemeljsko celovitost in meje Ukrajine.

"Obžalujem odločitev Rusije o uporabi oboroženih sil v Ukrajini," je dejala visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton in Moskvo pozvala, naj v Ukrajino ne napoti svojih sil, temveč naj svoja stališča predstavi na miren način. "Enotnost, suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine morajo vse strani ves čas spoštovati," je poudarila.

Generalni sekretar ZN Ban Ki Mun pa je pozval k dialogu med vsemi stranmi za rešitev krize. Po telefonu se je slišal tudi s Putinom.

Britanski zunanji minister William Hague je obsodil odločitev zgornjega doma ruskega parlamenta, da odobri vojaško posredovanje v Ukrajini. Kot je sporočil, je poklical ruskega veleposlanika v Londonu, da mu izrazi svojo zaskrbljenost. "To dejanje je potencialno velika grožnja suverenosti, neodvisnosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine. Obsojamo vsako dejanje agresije nad Ukrajino," je dejal.

Zaskrbljenost zaradi razvoja razmer na Krimu je izrazila tudi nemška kanclerka Angela Merkel. Tudi ona se je zavzela za "ohranitev ozemeljske celovitosti" Ukrajine. Kot je pojasnil njen tiskovni predstavnik, se je danes po telefonu pogovarjala tudi z ukrajinskim začasnim premierom, podrobnosti pogovora pa ni razkril.

Iz slovenskega ministrstva za zunanje zadeve so sporočili, da so zaskrbljeni in z vso pozornostjo spremljajo dogajanje ter naraščajočo napetost na krimskem polotoku. "V trenutni situaciji ministrstvo za zunanje zadeve poziva k strpnosti in preudarnosti ter spoštovanju ozemeljske celovitosti in nedotakljivosti Ukrajine," so zapisali.