Začel se je lov na spletne aktiviste

Spletna stran švedske vlade danes več ur ni delovala, saj je bila tarča napada hekerjev, ki na ta način izražajo svojo podporo WikiLeaksu in njegovemu ustanovitelju Julianu Assangeu, poroča švedski dnevnik Aftonbladet.

Kot še piše dnevnik, uradna spletna stran švedske vlade www.regeringen.se v noči na danes več ur ni delovala, videti je bilo mogoče le obvestilo, da je strežnik nedosegljiv. Pozneje je začela znova normalno delovati. Tiskovni predstavnik vlade v Stockholmu Mari Ternbo sicer ni potrdil kibernetskega napada in je dejal le, da varnostnih zadev ne komentirajo.

Aftonbladet je poročal tudi, da so prijatelji WikiLeaksa ustvarili spletno stran, ki nosi ime švedske pravosodne ministrice Beatrice Ask, a dejansko uporabnike preusmerja na WikiLeaksovo spletno stran. Tiskovni predstavnik ministrice Martin Valfridsson je potrdil, da Askova doslej imena te domene ni uporabljala.

Včeraj sta se v središču znašli Visa in MasterCard, ko so hekerji napadli njuni strani, ker sta ustavili poslovanje z WikiLeaksom. Za napadom naj bi bili aktivisti, ki sebe imenujejo Anonimni. O tem so se pohvalili tudi na socialnem omrežju Twitter, kjer so zapisali: Nekaterih stvari niti WikiLeaks ne more narediti. Za vse ostalo je tu Operacija maščevanje. Anonimni naj bi bili odgovorni tudi za napad na strani Paypala, PostFinance in švedskega tožilstva.

Visoka komisarka Združenih narodov za človekove pravice Navi Pillay je izrazila zaskrbljenost glede pritiskov, ki naj bi jih izvajali nad zasebnimi podjetji, da bi prekinili finančne in druge storitve Wikileaksu. Po besedah Pillayjeve bi takšne ukrepe lahko razumeli kot poskus preprečevanja objavljanja depeš, torej kot kršenje pravice do svobode izražanja.

Srbska vlada pomagala Mladiću?

Novo razkritje WikiLeaksa medtem navaja, da naj bi srbska vlada še leta 2008 vedela, kje se skriva glavni haaški ubežnik Ratko Mladić, a ni hotela ukrepati. Srbski predsednik Boris Tadić je to že ostro zanikal in dejal, da če bi vedeli, kje se Mladić skriva, bi ga bili tudi aretirali in izročili Haagu.

Tadić je pri tem po še poudaril, da tedanji srbski premier Mirko Cvetković za lokacijo Ratka Mladića zagotovo ni vedel. Toda po drugi strani je spomnil, da je Cvetković na čelo vlade prišel šele v drugi polovici leta 2008, prej pa je bil na čelu srbske vlade Vojislav Koštunica.

"Če bi vlada dobila informacijo, kje se nahaja Ratko Mladić, bi ga prijeli, tako kot je bil prijet Radovan Karadžić," je rekel Tadić.

Pri tem je spomnil, da je ravno v tistem obdobju prišlo do prijetja medvojnega vodje bosanskih Srbov Karadžića. S tem je po njegovih besedah vlada najbolje pokazala svojo pripravljenost, da izpolni svoje obveznosti. Prepričan je, da bi enako storila tudi zdaj, če bi vedela, kje je medvojni vojaški poveljnik bosanskih Srbov Mladić.

"Diplomati pošiljajo različne depeše, ki vsebujejo njihove vtise in opažanja. Vlada Srbije ne ve, kje je Mladić. Če bi vedeli, bi ga še danes prijeli. In bo prijet v tistem trenutku, ko ga bomo locirali," je še dejal Tadić.

Depeše, ki jih je prek New York Timesa objavil WikiLeaks, sicer razkrivajo predvsem, da so bile ZDA in druge zahodne države precej bolj skeptične do srbskih prizadevanj glede aretacije Mladića, kot so to javno razglašale. Medtem ko so javno pozdravljale prizadevanja Srbije, da pride na sled Mladiću, so diplomati iz Beograda precej bolj dvomili v resnične namene Beograda, da prime Mladića, ki se že 15 let izogiba roki pravice in haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.

Nekateri ameriški diplomati so domnevali, da so Mladiću pri skrivanju pomagali celo ruski diplomati, medtem ko naj bi srbski obveščevalci podatke o haaških ubežnikih razkrivali predvsem zaradi zasebnih koristi, še navaja New York Times.

Prav tako pa je ameriške diplomate zanimalo tudi, kakšna je uradna ameriška politika do aretacije Mladića, saj naj bi se jim zdelo, da to za ZDA ni več pomembno. Tajna depeša iz novembra 2009 govori tudi, da je celo visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Valentin Inzko izrazil zaskrbljenost, da so ZDA "opustile primer Mladić", hkrati pa da je menil, da se Mladić skriva v Beogradu pod drugo identiteto in ob pomoči nekega podjetja za varovanje, še navaja New York Times.

Lobiranje za MasterCard in Viso

Ena od objavljenih depeš razkriva tudi, kako je za ameriški podjetji Viso in MasterCard lobirala sama ameriška administracija na čelu s predsednikom Barackom Obamo.

ZDA je namreč skrbel namen Rusije, da oblikuje nov sistem plačevanja s kreditnimi karticami, zaradi katerega bi ameriški podjetji izgubili na milijarde dolarjev pri proviziji. Po novem sistemu bi namreč vse transakcije nadzorovale ruske banke in si pri tem razdelile tudi za okoli štiri milijarde dolarjev pristojbin, Visa in MasterCard pa bi ostala praznih rok. Kot je razvidno iz depeše, ki je bila 1. februarja letos poslana z ruske ambasade v Moskvi, so bili pri Visi prepričani, da je to maslo ruskih varnostnih služb, ki naj bi se bale, da podjetji zbirata podatke o dvigih in plačilih ter jih posredujeta naprej v Washington.

"Predstavniki podjetij so nam povedali, da ruska vlada sumi, da podatke o plačilih in nakazilih Rusov dobiva tudi ameriška obveščevalna služba," je diplomat zapisal v depeši. Posredoval naj bi sam predsednik Obama, ki je skupaj z ruskim kolegom Dmitrijem Medvedjevom ustanovil posebno komisijo. Zakon, ki je zdaj v obravnavi, naj bi upošteval zadržke ameriških izdajateljev kreditnih kartic zaradi grozeče izgube dobičkov.

Shell infiltriral svoje ljudi na ministrstva

WikiLeaks razkriva tudi, da je naftni gigant Shell v Nigeriji na vsa pomembnejša ministrstva namestil svoje ljudi, s čimer je družba dobila nadzor nad vsemi relevantnimi odločitvami v zvezi z naftno zelo bogato delto Nigra.

Nigerijska vlada naj bi 'pozabila' na te infiltracije in naj se ne bi zavedala, koliko Shell v resnici ve o političnih odločitvah, je ameriškemu diplomatu povedala ena od visokih predstavnic Shella.