Obamova administracija je sicer prva doslej, ki je javno priznala, da velik del krivde nosi nenasitno ameriško povpraševanje po mamilih.
Ameriški predsednik je dejal, da množični strelski obračuni med mehiškimi tolpami niso zgolj mehiški problem. Povpraševanje po mamilih v ZDA kartele ohranja pri življenju, vojna pa se bojuje z orožjem, ki je bilo nabavljeno v ZDA, je dejal Obama. Ob tem je napovedal, da bo senat pozval, naj ratificira sporazum o nezakonitem trgovanju z orožjem, ki ga je že leta 1997 sprejela Organizacija ameriških držav, vendar ga ZDA doslej niso potrdile.
Obama in mehiški predsednik Felipe Calderon sta se zavzela tudi za sodelovanje v spopadanju s finančno in gospodarsko krizo, ki bo sicer osrednja tema pogovorov na ameriškem vrhu v Trinidadu in Tobagu, kamor se ameriški predsednik odpravlja danes.
Tik pred Obamovim prihodom 16 mrtvih v strelskem obračunu
Le nekaj ur pred Obamovim prihodom je bilo v spopadu med varnostnimi silami in člani mamilarskega kartela na jugozahodu Mehike ubitih 16 ljudi, med njimi 15 domnevnih članov narko kartela in en vojak. Nasilje med mehiškimi mamilarskimi karteli in varnostnimi silami je samo od začetka lanskega leta terjalo že kakih 7000 življenj, nasilje pa se seli tudi na jug ZDA.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.