Ameriški predsednik Barack Obama je v ameriško vojaško oporišče Bagram pri Kabulu prispel ob izjemno strogih varnostnih ukrepih in v zavetju noči. Na afganistanskih tleh naj bi se mudil okoli sedem ur.
Njegova pot v Afganistan nosi izjemen simboličen pomen, še posebej za Obamo, ki je že krepko sredi volilne kampanje za nov predsedniški mandat. V deželo pod Hindukušem je prišel ravno leto dni potem, ko so ameriški vojaški specialci v pakistanskem Abotabadu nedaleč od Islamabada ubili Osamo bin Ladna, glavnega načrtovalca terorističnih napadov na ZDA 11. septembra 2001.
V Kabulu bo Obama z afganistanskim predsednikom Hamidom Karzajem podpisal sporazum, ki bo omogočil nadaljnjo ameriško prisotnost v Afganistanu tudi po zaključku bojnih operacij in umiku zavezniških sil. To je predvideno do konca leta 2014, 13 let po začetku mednarodne intervencije v tej srednjeazijski državi.
Obama naj bi med svojim obiskom tudi nagovoril javnost. Američanom in Afganistancem naj bi sporočil, kako napredujejo vojna prizadevanja v deželi pod Hindukušem eno leto po bin Ladnovi smrti. Sporočil naj bi, da se vojna končuje, a da se ameriška podpora Afganistanu ne.
Ameriško-afganistanski odnosi so bili sicer zadnje čase precej napeti, še posebej po incidentu, ko je ameriški vojak v morilskem pohodu po jugu države ubil 17 civilistov, med njimi tudi več otrok, in po zažiganju koranov v zaporu v Bagramu. To je še dodatno okrepilo napade talibanov na ameriške vojake, pa tudi napade afganistanskih vojakov na njihove zahodne mentorje, predvsem ameriške vojake.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.