To je sporočil Vanderford sam, potem ko so mediji objavljali poročila, da ga je skupina, ki naj bi pripadala Al Zarkaviju v Iraku obglavila. Vanderford je povedal, da so posnetek s prijatelji naredili kar v domači garaži.
Videoposnetek je na spletnih straneh že več mesecev, je potrdil 22-letni Vanderberg, njegov namen pa je bil sprva pritegniti pozornost v kampanji za izvolitev na položaj mestnega nadzornika, kasneje pa je z njim želel le spodbuditi družbeno kritiko. Video je po spletu razširili preko Kaaze in drugih ponudnikov prostega dostopa oziroma proste izmenjave filmskih in glasbenih posnetkov.
"Bil je le potegavščina, vendar tega doslej ni nihče opazil," je dejal mladenič. "To sem naredil iz dveh razlogov: da bi pritegnil pozornost in da bi pokazal, kako enostavno je ponarejati tovrstne posnetke," je še pojasnil.
Na videoposnetku so prikazani tudi iznakaženi in ranjeni Iračani. Vanderberg je razložil, da je posnetke vzel s spletne strani skrajnega palestinskega gibanja Hamas in poslabšal njihovo kakovost, da bi bili čim bolj podobni tistim, ki prikazujejo zares usmrčene talcev. Za svoj eksperiment se Američan ni opravičil. "To je bil poskus, da bi videli, kako hitro bo sistem razširil novico," je povedal.
Že pred tem je tudi Vandarfordova mati za medije dejala, da je posnetek prevara in da gre za 'računalniško zlepljenko'.
"Prihajam iz San Francisca. Takoj moramo zapustiti Irak. Če ga ne, bodo vsi ubiti na takšen način," na posnetku govori mladi Američan. "Ugrabitelji v zameno za moje življenje zahtevajo izpustitev iraških zapornikov," govori vidno pretreseni mladenič z zavezanimi rokami, ki se sedeč na stolu ziba naprej in nazaj. "Prekiniti moramo okupacijo," je še povedal. Video posnetek je bil naslovljen z 'Abu Musab al Zarkavi usmrti Američana'. 'Talca' so posneli v zatemnjeni sobi, obkrožala pa ga je skupina ljudi, ki je prepevala napeve iz korana.
Ni se znano ali bodo proti Vanderfordu sprožili kazenski postopek.
ZDA so medtem v sredo zatrdile, da se z iraškimi ugrabitelji ne nameravajo več pogajati in izpolnjevati njihovih zahtev. "Zavedamo se, da bo nadaljnje popuščanje teroristom samo še dodatno ogrozilo člane koalicijskih sil," je zapisala ameriška vlada.
Pred obglavljenjem turški talec
Pojavil se je tudi videoposenetek z ugrabljenim turškim tovornjakarjem, ki ga prav tako čaka obglavljenje, če se njegovo podjetje ne bo umaknilo iz Iraka. Posnetek prikazuje živčnega voznika tovornjaka, ki je obkrožen z maskiranimi strelci.
Alaviju grozi smrt, sam ponuja amnestijo
Al Zarkavijeva skupina je zagrozila s smrtjo tudi iraškemu premieru Ijadu Alaviju in ostalim iraškim državnim uradnikom. Alavi, zavedaj se, da nad tabo visi meč, katerega žejo bomo pogasili s tvojo krvjo. Pri tem nam bo pomagal tudi Bog, je zapisano v izjavi, ki je vsebovala še opombo, da Alavi nikakor ni edini iraški uradnik, ki mu grozi smrt.
Alavi je na novinarski konferenci ponudil amnestijo iraškim upornikom, ki niso zagrešili večjih kriminalnih dejanj, torej ki so zgolj posedovali orožje in eksplozivna sredstva ali pa nameravali sodelovati v napadih. Alavi je poudaril, da bo amnestija trajala 30 dni. Popoldne je Alavi tudi podpisal zakon o amnestiji, ki bo veljal za posameznike, ki so zagrešili manjše zločine, ti pa imajo na voljo 30 dni, da se javijo na policijskih postajah in se 'pokesajo za svoja dejanja'. Kot je dejal Alavi, pa amnestija ne bo veljala za tiste, ki so nekoga ubili.
Alavi je tudi pozval Moktado Al Sadra, naj sodeluje na splošnih volitvah prihodnje leto. Al Sadr je pred tem že napovedal, da bo bojkotiral nacionalno konferenco, ki naj bi bila predvidoma še ta mesec.
Po iraških mestih spet spopadi
V bojih v četrti Sadr City na severovzhodu Bagdada je bilo ubitih najmanj sedem ljudi, 29 pa je ranjenih, med njimi tudi ženske in otroci, so sporočili iz dveh tamkajšnjih bolnišnic. Ameriški tanki so vdrli v Sadr City, kjer so jih pričakale milice skrajnega šiitskega vodje Moktade al Sadra ter jih napadle s protitankovskimi raketami ter granatami. Šiitske milice so z opeko in gorečimi gumami tudi zaprle ulice, da bi tankom onemogočile dostop. Spopadi se po navedbah očividcev nadaljujejo.
Iraška policija je sporočila, da ni dobila navodil, naj aretira Al Sadra. "Nismo dobili ukaza za aretacijo. Moktada al Sadr sme voditi svoje gibanje oziroma svojo stranko, vendar na demokratičen način, brez oboroženih milic," je dejal načelnik policije v Nadžafu Galeb El Džazari, ki je tudi potrdil, da se Al Sadr nahaja v mestu. Prav tako je zanikal, da naj bi se iraška policija pogajala z uporniki.
V središču iraške prestolnice Bagdad so iraški skrajneži izstrelili pet topovskih krogel, žrtev pri tem pa ni bilo.
Sicer sta bila med spopadi večnacionalnih sil s privrženci milice skrajnega iraškega voditelja Moktade al Sadra na območju Nadžafa v petek ubita dva ameriška marinca, medtem ko je bil iz zasede med patruljiranjem zahodno od Bagdada ob eksploziji granate prav tako v petek ubit še en ameriški vojak. Spopadi med al Sadrovimi privrženci in ameriškimi marinci se nadaljujejo tudi danes. Po mestu je slišati rožljanje avtomatskega orožja, raket in bombnih izstrelkov. Na stotine upornikov je kljub ultimatu ameriške vojske, da morajo zapustiti Nadžaf, zasedlo ulice mesta, v katerem so trgovine in lokali zaradi varnostnih razlogov večinoma zaprti. Po informacijah ameriške vojske naj bi v petkovih spopadih umrlo več kot 300 pripadnikov milice Mahdijeve vojske, kar je njihov predstavnik zanikal. Po njegovih podatkih je umrlo le 36 njihovih bojevnikov.
CD rom s pozivom na sveto vojno
Skrajna islamska skupina Jordanca Abuja Musaba al Zarkavija je izdala CD rom, na katerem muslimane poziva, naj se pridružijo sveti vojni proti zavojevalcem Iraka in njihovim zaveznikom, med katere šteje tudi iraško policijo in premiera Ijada Alavija. Slednjega je označila kot enega od 'simbolov zla'.
V 45-minutnem posnetku na CD romu islamistični skupini Tavhid in Džihad prevzemata odgovornost za napade v Iraku, prikazani so tudi posnetki bombnih napadov na ameriške sile in druge tarče. Poleg tega posnetek z naslovom "Veter zmage" prikazuje muslimanske skrajneže iz Savdske Arabije, Sirije, Kuvajta, Alžirije in Egipta, ki se poslavljajo od soborcev, nato pa vstopijo v vozila, naložena z eksplozivom. Spet drugi so posneti pri načrtovanju napadov, tretja skupina na posnetku pa se nahaja v bližini čolna, podobnega tistemu, ki je bil uporabljen v aprilskem napadu na naftni terminal v Basri.
Profesionalno narejen CD rom poleg tega prikazuje ameriško bombardiranje Iraka, posnetke ranjenih iraških otrok ter zlorab iraških zapornikov v Abu Graibu. "Kako dolgo boš molčal, narod moj," se sprašuje pripovedovalec.
"Kako dolgo se bo krvavenje nadaljevalo," nadaljuje in pravi, da islamski borci ne bodo ustavili džihada - svete vojne -, dokler se islamska vladavina ne razširi po vsem planetu.
Džafari: Smrt 300 ljudi ni civiliziran način obnove
Iraški podpredsednik Ibrahim al Džafari je v petek kritiziral ZDA in ocenil, da smrt 300 pripadnikov iraške milice Moktade al Sadra, ki naj bi bili v zadnjih dneh ubiti med spopadi v Nadžafu, ni civiliziran način za obnovo države. Kot je dejal, namerava med obiskom v britanski prestolnici zagotovo govoriti tudi o smrti iraških civilistov, za kar ne more najti nobenega opravičila. Po ocenah generalnega sekretarja ZN Kofija Annana pa so razmere v Iraku še vedno preveč nevarne za obsežnejšo misijo Združenih narodov. Zato tovrstne misije sodelavcev ZN ne bo odobril, je v novem poročilu o delu podporne misije ZN za Irak v Varnostnem svetu dejal Annan.
Vojaki – mučitelji pod drobnogledom
V oporišču Fort Bragg v ameriški zvezni državi Severna Karolina pa je v petek potekal četrti dan zaslišanja v predsodnem postopku proti 21-letni vojakinji Lynndie England, ki jo bremenijo zlorab iraških vojnih ujetnikov v zloglasnem bagdadskem zaporu Abu Graib. Kot je povedal preiskovalec, je Englandova priznala, da je bila vpletena v zlorabe. Priznala je, da je stala na zapornikih in enega izmed njih držala na povodcu, je še povedal preiskovalec, ki je zaslišal Englandovo. Postopek je namenjen ugotavljanju, ali je na voljo dovolj dokazov, da proti njej sprožijo sodni proces pred vojaškim sodiščem, po katerem bi ji grozila kazen do 38 let zapora.
Ameriški vojak Edward Richmond, ki je februarja v glavo ustrelil vklenjenega iraškega pastirja, pa je bil v četrtek pred ameriškim vojaškim sodiščem v Tikritu spoznan za krivega nenaklepnega uboja in za to obsojen na tri leta zapora. Richmonda so obenem nečastno odpustili iz vojske. Kot je med zaslišanjem povedal polkovnik Jeffrey Waruch, sta z Richmondom dobila ukaz za prijetje vseh Iračanov v neki vasi, pri čemer se je pastir Mohamed Husain Kadir sprva upiral aretaciji, nato pa ga je vklenjenega odpeljal. Richmond pa je dejal, da ni vedel, da ima Kadir vklenjene roke, in domneval, da bi lahko napadel katerega od vojakov. Je pa Richmond priznal, da ni videl Kadirja z orožjem.
