Barva spodnjega perila, ki ga oblečemo za silvestrovo, bojda določa, ali boš imel srečo ali ne. Rdeča je menda skoraj obvezna oprema ...
Če pa pogledamo, kako novo leto pozdravljajo drugod po svetu, hitro ugotovimo, da so nekateri običaji precej bolj nenavadni, celo drzni.
V Kolumbiji je zelo pomembno, s katero nogo stopiš v novo leto. Po polnoči zato pazijo, da prvi korak naredijo z desno, saj verjamejo, da jim bo to prineslo srečo.
V določenih predelih Južne Afrike pa se starega leta lotijo bolj konkretno - dobesedno ga mečejo stran. Skozi okna letijo stari kosi pohištva in odvečna navlaka, pri čemer upaš le, da nisi ravno pod oknom ob napačnem trenutku.
V Braziliji se ob polnoči ljudje zberejo ob morju in preskakujejo sedem valov. Verjamejo namreč, da vsak skok spremlja želja za prihodnje leto.
Povsem drugačno vzdušje pa vlada v Rusiji, kjer tik pred polnočjo zavlada prava dirka s časom: ko začnejo zvoniti zvonovi, mnogi na hitro napišejo željo, jo zažgejo in verjamejo, da se bo uresničila, če jim to uspe še pred zadnjim udarcem ure.
Španci imajo enega najbolj znanih novoletnih ritualov. Ko ura ob polnoči dvanajstkrat zazvoni, ob vsakem udarcu pojedo eno grozdno jagodo. Dvanajst jagod za dvanajst mesecev sreče - in kdor izziv opravi pravočasno, v novo leto stopi z dobrimi obeti.
Na Kubi pa novo leto pozdravijo s precej preprostim, a simbolnim dejanjem. Vodo zlijejo iz hiš in skozi okna, s čimer naj bi odplaknili skrbi, slabo energijo in težave starega leta.
Na Danskem pa silvestrovo poteka malce bolj glasno. Tik pred polnočjo stopijo na stole ali mize in ob zadnjem odštevanju dobesedno skočijo v novo leto. Čez leto pa zbirajo stare krožnike in skodelice, ki jih nato razbijejo ob vhodnih vratih prijateljev. Več črepinj pomeni več prijateljstev in sreče. Če zjutraj pred vrati ni niti enega kosa, pravijo Danci v šali, to ni ravno dober znak.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.