Oblast iz rok vojske v roke novemu diktatorju?

Tabor ''Za''

V taboru, ki bo podprl ustavna dopolnila, je največ takih, ki si želijo oblast iz rok vojske čim prej spraviti v parlament. Poudarjajo, da je dopolnjena ustava zgolj začasna in da je nujno končati obdobje tranzicije ter spet zagnati politično življenje v Egiptu.

Muslimanska bratovščina je na svoji spletni strani Ikhwanweb podprla predlagane spremembe in privržence pozvala k udeležbi na referendumu. Ustavna dopolnila morajo po njihovem prepričanju zaživeti čim prej, da se spet zažene politično življenje in tudi zato, ker je ''nujno treba preprečiti, da bi se oblast vojske vlekla predolgo časa''.

''Ustavna dopolnila so najprimernejša, čeprav ne najbolj idealna rešitev za to prehodno obdobje, ki ne sme trajati predolgo,'' je za Reuters izjavil drugi človek Muslimanske bratovščine Kajrat Šater. Muslimanska bratovščina se zavzema za izpeljavo parlamentarnih volitev pred predsedniškimi, saj bi v nasprotnem primeru ''dobili novega diktatorja''.

Tudi Tarek El Bešri, pravnik, zadolžen za pripravo ustavnih amandmajev, v intervjuju za egiptovski tednik Al Ahram Weekly poudarja, da je rok trajanja dopolnjene stare ustave zgolj leto dni, v katerem bo prišlo do oblikovanja nove. Zavzema se za to, da bi še pred predsedniškimi volitvami izpeljali parlamentarne volitve, saj bi predsednik brez parlamenta ''lažje monopoliziral oblast,'' ki mu jo daje ustava, čeprav dopolnjena.

Tabor ''Proti''

V taboru, ki zavrača predlagane ustavne spremembe, so vidne osebnosti političnega življenja, kot sta Mohamed El Baradej in Amr Musa, koalicija revolucionarne mladine, nacionalna fronta za pravičnost in demokracijo, ljudski komiteji za obrambo revolucije in koptski kristjani.

Tisti, ki bodo na referendumu glasovali proti predlaganim spremembam ustave, so prepričani, da ustavna dopolnila razen v trajanju nikakor ne omejujejo moči, ki jo v ustavi iz leta 1971 uživa predsednik. Bojijo se, da do parlamentarnih volitev, napovedanih za junij, ne bo preteklo dovolj časa za izoblikovanje strankarskega življenja, zaradi česar naj bi večino v parlamentu dobili ostanki stranke nekdanjega predsednika Nacionalna demokratska stranka in Muslimanska bratovščina.

''Revolucija je želela zrušiti režim. Ustavni amandmaji pomenijo njegovo vnovično vstajenje,'' je za ahramonline dejal član nacionalne fronte za pravičnost in demokracijo Mohamed Waked.

Med razlogi za nasprotovanje predlaganim ustavnim spremembam tudi ustavni sodnik Tahani El Gebali navaja nezadostno omejitev predsedniške moči, ki bi jo lahko omejili z nadaljnjimi amandmaji. Pravi, da ne drži, da svet, zadolžen za ustavne spremembe, za to ni imel dovolj časa.

A Tarek El Bešri odgovarja, da so ustavne spremembe merile le na izpeljavo poštenih volitev, in poudarja, da bo imel Egipt predsedniški tip demokracije tako dolgo, dokler ne bo spisana nova ustava, če bo seveda ta parlamentu podelila večjo moč kot predsedniku.

Pravi, da so strahovi pred tem, da bi bile iz parlamenta izključene družbene skupine, odgovorne za egiptovsko revolucijo, odveč. ''Mislim, da so sposobne zagotoviti, da bodo ustrezno zastopane na kateri kolih volitvah,'' je Tarek El Bešri dejal za Al Ahram Weekly.

Katera so predlagana dopolnila ustave?

Očete nove ustave naj bi predlagal parlament, ki bo nato glasoval o posameznih kandidatih, zaradi česar je nova ustava pravzaprav v rokah parlamenta, ki naj bi ga Egipčani volili junija.

Po novem se bodo lahko za položaj predsednika potegovali tudi neodvisni kandidati in kandidati opozicijskih strank, prav tako pa predvidene spremembe ustave omejujejo število predsednikih mandatov na dva. Predlagana sprememba enega od členov stare ustave onemogoča potegovanje za predsedniški položaj vsakomur, ki je poročen s tujcem. Ta prepoved je sicer že prej veljala tudi za službena mesta v diplomaciji in vojski.

Prav tako ne more predsednik Egipta postati nihče, čigar starša nista bila Egipčana. Ustavna dopolnila predvidevajo, da se za predsedniški položaj ne more potegovati nihče, ki je mlajši od 40 let. Predlog spremembe 134. člena ustave pa predvideva, da se podpredsednika ne voli, temveč ga imenuje predsednik.