Ameriški bombnik B-29, imenovan Enola Gay, je 6. avgusta zjutraj leta 1945 na Hirošimo, eno od japonskih vojaških središč na otoku Honšu, odvrgel prvo jedrsko bombo, imenovano Deček (Little Boy). Deset kilometrov od mesta eksplozije je temperatura dosegla 300 stopinj Celzija, kar je desetkrat več kot običajno. V premeru enega kilometra od kraja eksplozije je takoj umrlo 80 odstotkov prebivalstva, drugi pa so v težkih mukah umirali za posledicami radioaktivnega sevanja in opeklin. Več tisoč ljudi je namreč pilo vročo in radioaktivno deževnico. Hirošima se svojih 200.000 žrtev vsako leto spomni z minuto molka.
Tri dni kasneje, 9. avgusta zjutraj, so Američani drugo jedrsko bombo, tokrat plutonijevo, odvrgli na drugo japonsko mesto - Nagasaki na otoku Kiušu. Bomba, poimenovana Debeluh (Fat Man), je povzročila takojšnjo smrt več kot 13.000 ljudi, medtem ko se je do leta 1998 število žrtev povzpelo na 118.555.
Ameriške oblasti do leta 1952 Japonski niso dovolile objaviti podatkov o katastrofi. Američani so jedrska napada zagovarjali kot nujna, da so Japonsko prisilili h kapitulaciji. Dejstvo pa je, da je bilo japonsko cesarstvo v začetku avgusta 1945 že dejansko poraženo, cesar pa je kapitulacijo razglasil le nekaj dni po ekplozijah. Obstajajo torej domneve, da je takratni prikaz ameriške vojaške moči pomenil pravzaprav opozorilo tedanji Sovjetski zvezi.
