Po besedah ameriškega predsednika Georgea Busha so se skupaj s še 40 zaveznicami za akcijo odločili potem, ko talibani niso izpolnili zahteve po izročitvi glavnega osumljenca za teroristične napade na ZDA Osame bin Ladna. A bin Laden in številni borci njegove teroristične organizacije Al Kaida so kljub najsodobnejši vojaški tehnologiji zavezniške vojske še vedno na prostosti, Afganistan pa se še vedno sooča z revščino, političnimi atentati in plemenskimi spopadi, čeprav je že takoj po padcu talibanov oblast prevzela prehodna vlada pod vodstvom paštunskega voditelja Hamida Karzaja.
Prve ameriške bombe so na afganistansko ozemlje padle 7. oktobra zvečer. Operacijo so podprle številne države po svetu, napade pa je izvajala le ameriška vojska z logistično podporo Velike Britanije. S severa je prodiralo afganistansko opozicijsko Severno zavezništvo, konec oktobra pa so se v operacijo vključile tudi kopenske enote ameriške vojske. Severno zavezništvo je 9. novembra vkorakalo v strateško pomembno mesto Mazar-i-Šarif na severu države, 13. novembra je zavzelo Kabul, dvanajst dni kasneje Kunduz, 7. decembra pa so talibani predali še svojo zadnjo trdnjavo v državi in versko središče Kandahar, s čimer je bil talibanski režim po petih letih vladavine premagan.
ZDA so kljub temu nadaljevale z napadi, saj naj bi bil glavni cilj operacije aretacija Osame bin Ladna. Leto dni po začetku operacije zato enote mednarodne protiteroristične koalicije, ki štejejo več kot 12.000 mož, pod vodstvom ZDA še vedno preiskujejo vzhod in jugovzhod Afganistana, od koder neprestano poročajo o aretacijah domnevnih talibanov in odkritjih talibanskih skladišč orožja. Al Kaida ima po ameriških podatkih postojanke v več kot 60 državah po svetu.
Mula Omar in Osama bin Laden kljub vsemu še vedno prosta?
Čeprav je zavezniška vojska v operaciji v Afganistanu uporabila najsodobnejšo vojaško tehnologijo, medtem ko so talibanski borci imeli na razpolago le lahko pehotno orožje, pa sta glavna talibanska voditelja, Osama bin Laden in talibanski duhovni vodja Mula Omar, še vedno na begu. Hkrati je kljub številnim videoposnetkom, ki jih občasno objavlja arabska televizija Al Džazira, vprašljivo, če sta sploh še živa. Še vedno je na prostosti tudi nekdanji afganistanski premier Gulbuddin Hekmatjar, ki je na začetku septembra lani ameriški vojski napovedal džihad (sveto vojno) in še vedno ne priznava nove afganistanske vlade. Sicer pa je v rokah ameriških oblasti le en član talibanske vlade, in sicer zunanji minister Abdul Vakil Mutavakil, ki se je sam predal. Okoli 600 talibanskih borcev pa je zaprtih v ameriškem vojaškem oporišču Guantanamo na Kubi.
Varnostni svet Združenih narodov je nekaj dni pred božičem soglasno podelil mandat mednarodnim varnostnim silam za Afganistan (ISAF) pod poveljstvom Velike Britanije, ki naj bi prehodni afganistanski vladi v obdobju šestih mesecev pomagale vzdrževati varnost na območju Kabula in okolice. Prve mednarodne mirovne enote so v Afganistan prispele januarja letos, maja pa so jim podaljšali mandat do decembra 2002. Konec junija je poveljstvo sil ISAF prevzela Turčija.
Bin Laden živ in grozi?
Katarska televizija Al Džezira je sinoči objavila zvočni posnetek govora, na katerem naj bi Osama bin Laden grozil ZDA. Sporočilo je namenjeno predvsem Američanom. Grozi jim, da bodo na morebitno novo posredovanje v islamskih državah odgovorili z novimi napadi.
Del zvočnega posnetka pravi: »Če sledite kriminalcem iz Bele hiše in judovskim agentom, ki pripravljajo napad na islamski svet in njegovo delitev niste dojeli sporočil napadov na ZDA. Bog mi je priča, da načrtujejo mladi muslimani dejanja, ob katerih vas bo obšla groza. Ciljali bodo na najpomembnejše sektorje vašega gospodarstva, dokler ne prekinete krivic in agresije.«
