Varnostni svet ZN je imel v petek posebno sejo posvečeno obletnici Protiterorističnega odbora (CTC), ki je bil ustanovljen z resolucijo 1373, s katero so ZDA tudi dobile zeleno luč za vojaški poseg v Afganistanu. Predsednik odbora, britanski veleposlanik v varnostnem svetu Jeremy Greenstock, je dejal, da ima odbor pomembno vlogo v boju proti mednarodnemu terorizmu in je doslej zbral čez 260 različnih poročil članic ZN, ki zadevajo njihove notranje ukrepe proti terorizmu. Greenstock je med drugim dejal, da se je večina vlad članic odzvala pozivu, da predajo poročilo o domači protiteroristični zakonodaji in ukrepih, ki so jih sprejele že pred in po 11. septembru 2001. Odzvalo se je skoraj 180 držav, vendar pa jih 16 ni oddalo poročila, nekatere pa sploh še niso stopile v stik s CTC.
Britanski veleposlanik je tudi povedal, da sta pred 11. septembrom 2001 le Velika Britanija in Bocvana ratificirali vseh 12 mednarodnih protiterorističnih konvencij, do danes pa se je število povzpelo na 24 držav.
Generalni sekretar ZN Kofi Annan pa je predstavil tridelni pristop v boju proti teroristični "nadlogi". Teroristom je treba odvzeti razloge za njihova dejanja, treba jim je odvzeti sredstva in priložnosti za izvajanje terorističnih dejanj, prav tako pa je potrebno vzpodbuditi mednarodno sodelovanje v boju proti terorizmu. Poudaril je še, da je boj proti terorizmu hkrati tudi boj za ohranitev temeljnih človekovih pravic in vladavine prava. Tam, kjer ni človekovih pravic, različne skupine jeznih ljudi pogosteje stopijo na pot nasilja, zato je zagotavljanje varnosti na račun človekovih pravic kratkovidno, v nasprotju s cilji in na dolgi rok porazno.
Teroristom je potrebno odvzeti politično in finančno podporo, članice ZN pa morajo malce bolj podpreti tudi CTC, ki je skorajda izpraznil blagajno sekretariata z dodatnim administrativnim delom, je dejal Annan. Poudaril je, da si je treba še naprej prizadevati za razorožitev s pomočjo ustvarjanja globalnih norm. Za sodelovanje proti terorizmu je po Annanovih besedah potrebno ustvariti najširšo bazo in sodelovati pri iskanju soglasja. Zelo pomembna pa je tudi odprava dolgotrajnih konfliktov, ki vzpodbujajo terorizem.
Američani odplačujejo dolg OZN
Neprofitna organizacija Kampanja za boljši svet (Better World Campaign) je zadovoljna, ker je Bela hiša 30. septembra podpisala del proračunskega zakona za fiskalno leto 2003, v katerem so med drugim predvidena sredstva za plačilo zaostalih dolgov ZDA do ZN. Gre za 224 milijonov dolarjev vreden tretji obrok skoraj milijardo dolarjev visokega dolga, ki so si ga ZDA pridelale od sredine 90-ih let prejšnjega stoletja, ker republikanska večina v senatu ni hotela plačati, dokler ZN ne zmanjšajo ameriškega prispevka in izvedejo določene reforme.
V zakonu so tudi tri pomembna določila, ki bodo po mnenju Kampanje za boljši svet izboljšala odnose med ZDA in ZN. ZDA po novem ne bodo ustvarjale dodatnih dolgov, saj zakon umika omejitev na ameriške prispevke v proračun za mirovne operacije. Poleg tega zakon odpravlja proračunska mešetarjenja, ki so ZDA dovoljevala odlaganje s plačili v proračun. Ameriški zakon pa tudi vrača ZDA v UNESCO, potem ko je Organizacija za izobraževanje, znanost in kulturo ZN 18 let preživela brez Washingtona. Zaostajanje s plačili sicer ni posebnost ZDA, saj večina držav plačuje nekaj mesecev po roku.
