Nekaj prič začetka ene največjih tragedij človeštva, še živi. Med njimi je Zofia Burchacinska, ki se pri 91 letih dogajanja spomni, kot bi se zgodilo včeraj.
"Bilo je res zgodaj zjutraj, bilo je še napol mračno. Zbudil me je močan zvok, neobičajen zvok. Česa takšnega še nisem slišala. Glasno je hrumelo. Potem je počil strop, zatresla so se stekla. Naša okna so bila obrnjena na glavno ulico. In videla sem, kako so padle prve bombe," se je dogodkov spomnila za Reuters.
Takrat seveda ni vedela, da gre za bombe, niti – kakšna kalvarija se je začela.
Mesto je bilo kmalu zravnano z zemljo. "Natančnega števila žrtev ne bo nikoli mogoče ugotoviti, vemo pa, da je imelo mesto v času napada 16.000 prebivalcev," pravi direktor mestnega muzeja Jan Ksiazek. Viri sicer navajajo številko 1200 mrtvih civilistov.
Tukaj se je odvijala "totalna vojna" – tista, v kateri se ne spopadajo vojske, ampak je tarča civilno prebivalstvo, dodaja.
"Mama me je pograbila, bežali sva čez tržnico, ki je bila že napol razrušena in v plamenih. To je bilo mesto, ki ga nisem več poznala. Oče me je po ulicah v šolo vodil za roko. Ampak teh ulic zdaj ni bilo več," pretresljivo pripoved nadaljuje Burchacinska.
V Wielunu danes živi okoli 20 prič takratnega dogajanja. Tadeusz Sierandt je bil takrat star osem let. "Ljudje so brezglavo bežali, nekateri goli, krvavi, povsod so ležala trupla, kadilo se je, mesto je gorelo."
Po vojni so mesto, katerega korenine segajo v 13. stoletje, počasi obnovili, sledi bombardiranja je danes mogoče videti le še na cerkveni stavbi. A če so razpoke na stavbah popravili, rane, ki jih je vojna pustila na ljudeh, ostajajo. Številni se še danes sprašujejo, zakaj so bili prav oni tarča takšnega gneva, saj je šlo pravzaprav za "nepomembno mesto". Odgovor se morda skriva v etnični sestavi. To je bilo mesto, kjer so sobivali Poljaki in Judje, nemške manjšine tukaj ni bilo.
Prebivalci napadenega mesta so se v kolonah pognali v beg. "S tem so blokirali ceste in zakomplicirali gibanje poljske vojske," pravi zgodovinar Tadeusz Olejnik.
Jude, ki so bombardiranje preživeli, so odpeljali v koncentracijski taborišči Chelmno in Nerem. Umrli so v plinskih celicah.
Wielun je kraj, kjer je bil storjen prvi vojni zločin druge svetovne vojne. A to je bil le začetek. V naslednjih letih je bilo po svetu ubitih okoli 60 milijonov ljudi, desetina od tega poljskih državljanov. Med njimi je bilo tri milijone Judov.
Poklon in opravičilo
Wielun je te dni prizorišče velikih spominskih slovesnosti. Danes je tja prispel nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier, ki je ob obletnici začetka druge svetovne vojne zaprosil Poljake za odpuščanje za vse grozote, ki so bile storjene med vojno.
Spominu na tragične dogodke sta se ob zori poklonila skupaj s poljskim predsednikom Andrzejem Dudo. "Moj poklon žrtvam napada na Wielun. Moj poklon poljskim žrtvam nemške tiranije. Prosim vas za odpuščanje," je po poročanju STA dejal nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier v nemščini in poljščini.
"Ni ga mesta v Evropi, kjer bi mi bilo težje govoriti in izgovarjati besede v mojem maternem jeziku. Zelo težko mi je tu govoriti pred vami," je še dejal Steinmeier.
Poljski predsednik Andrzej Duda je na komemorativni slovesnosti, ki so se je udeležili tudi predsedniki drugih evropskih držav, opozoril, da se je druga svetovna vojna začela z vojnim zločinom. "Kdo bi si mislil, da se bo druga svetovna vojna začela s takim grozljivim in barbarskim dejanjem, ki dejansko ni bilo vojaško dejanje, ampak teroristično dejanje, napad na običajne ljudi," je dejal Duda.
"Ne moremo pozabiti na drugo svetovno vojno, pa četudi njene priče odhajajo, ker ne smemo dopustiti, da bi se to, kar se je zgodilo v Wielunu in kasneje v mnogih poljskih mestih, še kdaj ponovilo," je še dodal Duda.
Hkrati pa se je zahvalil tudi Steinmeierju, ker je prišel na slovesnost. "Hvala vam za vašo prisotnost tu, da se bodo Nemci lahko podučili o tragediji Wieluna in njegovih prebivalcev in kako je bil videti začetek druge svetovne vojne," je še dejal Duda.
Steinmeier je priznal, da dogodki v Wielunu v Nemčiji niso dovolj znani. Vendar pa sta kljub tragičnim zgodovinskim dogodkom skupaj z Dudo poudarila, da je treba spravo med narodoma in državama nadaljevati. Sama sta vneta zagovornika sprave, sta zatrdila.
Prisotnost nemškega predsednika v Wielunu je oblika moralnega zadoščenja, soočanje s težko zgodovinsko resnico pa se krepi odpuščanje in gradi prijateljstvo, je še dejal Duda.
Steinmeier pa je še izrazil hvaležnost Poljski za pripravljenost na spravo, pa tudi za njena prizadevanja za svobodo, kar je, kot je izpostavil, pomagalo pri rušenju železne zavese.
Poljski premier Mateusz Morawiecki je bil medtem na slovesnosti v Gdansku manj spravljiv. Dejal je, da bi Poljska morala zahtevati odškodnino za izgube med drugo svetovno vojno. "Moramo spregovoriti o teh izgubah. Moramo zahtevati resnico in moramo zahtevati odškodnino," je dejal.
KOMENTARJI (740)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.