Obletnico Nata zaznamovale razprtije med voditelji držav članic

Donald Trump je na skupni novinarski konferenci z generalnim sekretarjem Nata Jensom Stoltenbergom izjave francoskega predsednika o možgansko mrtvi zvezi Nato označil za nespodobne, žaljive in zelo nevarne. Dodal je, da nihče ne potrebuje Nata bolj kot Francija. Emmanuel Macron po njegovih besedah včasih počne stvari, ki so kontraproduktivne za njegovo državo.

Ob tem je podprl Tayyipa Erdogana. "Rad imam Turčijo in zelo dobro se razumem s predsednikom," je povedal v Londonu. Umik ZDA iz Sirije, ki je omogočil turško ofenzivo, je po njegovih besedah "velik dogovor". Branil je tudi odločitev Turčije, da namesto ameriškega obrambnega sistema patriot kupi ruski protiraketni sistem S-400. Zatrdil je, da njegov predhodnik Barack Obama Ankari ni želel prodati sistema patriot.

Na kasnejšem srečanju z Macronom je Trump ubral bolj umirjeno retoriko. Francoski predsednik pa je ponovil, da stoji za svojimi besedami o "možgansko mrtvem" Natu. S tem je bil kritičen do ZDA in Turčije, ker se z evropskimi zaveznicami niso posvetovale glede nedavne turške ofenzive na severu Sirije proti sirskim Kurdom.

Francoski predsednik si prizadeva za uskladitev strateških usmeritev zavezništva, med katerimi je tudi skupna definicija terorizma. "Ko pogledam Turčijo, se zdaj borijo proti tistim, ki so se borili skupaj z nami. Občasno pa sodelujejo z zavezniki IS," je poudaril. "To je problem, to je strateški problem," je dejal Macron.

Erdogan je sicer že pred odhodom v London zagrozil z blokado Natovega načrta za obrambo baltskih držav, če zavezništvo kurdskih milic YPG ne bo označilo za teroristično skupino. Napovedal je, da se bo ob robu srečanja o tem pogovarjal s predstavniki Poljske in baltskih držav. Podrobnosti o načrtu sicer še niso znane.

Francoski predsednik se je na srečanju s Trumpom zavzel za strateški dialog z Rusijo. "Začeti moramo dialog brez naivnosti z Rusijo, da bi zmanjšali konfliktnost," je povedal. "Potreben je napredek v konfliktu med Rusijo in Ukrajino," je dodal.

Ameriški predsednik je bil glede reševanja konflikta na vzhodu Ukrajine optimističen. "Mislim, da so srečanja z Rusijo in Ukrajino zelo pomembna," je poudaril. "Mir je potreben, ker se že predolgo bojujejo. Mislim, da so možnosti za to velike," je dejal. Macron je pozval tudi k pripravi nove pogodbe o omejevanju jedrskih raket srednjega dosega, potem ko je poleti propadla tovrstna pogodba med ZDA in Rusijo, imenovana INF. "Franciji, Nemčiji in drugim evropskim državam zdaj grozijo nove ruske rakete," je povedal.

Predsednik ZDA je ob tem priznal, da položaj glede jedrskega orožja ni dober. "Iz pogodbe INF smo izstopili, ker je druga stran ni spoštovala, vendar pa si zdaj oboji želimo skleniti novo pogodbo," je povedal.

Putin: Širitev Nata po padcu Sovjetske zveze ni bila potrebna

Ruski predsednik Vladimir Putin je medtem dejal, da je Rusija pripravljena sodelovati z Natom. V času, ko voditelji članic Nata na vrhu v Londonu obeležujejo 70. obletnico zavezništva, je bil ruski predsednik sicer kritičen do širitve severnoatlantskega zavezništva.

Kot je dejal na srečanju vrha ruske vojske v ruskem letovišču Soči ob Črnem morju, je bila širitev Nata nepotrebna, saj po razpadu Sovjetske zveze leta 1991 Moskva ni bila več grožnja. Putin je še menil, da je širitev Nata grožnja Rusiji, a upa, da bo prevladal interes za skupno varnost.

"Že večkrat smo izrazili pripravljenost za skupen odziv na resnične grožnje, vključno z mednarodnim terorizmom, krajevnimi oboroženimi konflikti in nevarnostjo nenadzorovanega širjenja orožja za množično uničenje," je poudaril Putin po poročanju ruskih medijev.

Rusija je Natu že večkrat prišla naproti, skušala je dajati konstruktivne predloge ter celo imela skupna srečanja z zavezništvom, je dejal. "A po letu 2008 se je naše sodelovanje praktično ustavilo zaradi neprimernega vedenja zavezništva do Rusije in celo neupoštevanja ruskih interesov," je dejal.

Slovesnost ni minila brez protestov

V središču Londona, kjer je v Buckinghamski palači britanska kraljica gostila voditelje vseh 29 članic na posebni slovesnosti ob 70. obletnici vzpostavitve Severnoatlantskega zavezništva, kasneje pa jih je na večerji sprejel tudi britanski premier Boris Johnson, se je zbralo več sto protestnikov.

Uradni del vrha bo v sredo, ko naj bi bila v ospredju znova razprava o pravičnejši delitvi bremen, torej o izdatkih držav za obrambo. Generalni sekretar je prejšnji teden ob predstavitvi podatkov izrazil optimizem, ker se izdatki povečujejo že peto leto zapored in da cilj, da bi do leta 2024 za obrambo namenjali dva odstotka BDP, dosega že devet članic. Največje vprašanje sicer je, kaj bo glede tega povedal Trump.

Manj razhajanj je pričakovati v razpravi o drugih temah, pomembnih za varnostni položaj v evroatlantskem prostoru. Med drugim naj bi se posvetili krepitvi boja proti terorizmu, katerega tarča je bil pred dnevi znova London. Pričakovati je tudi razprave o odnosih z Rusijo in krepitvi odvračalne drže Nata. Voditelji Nata naj bi sprejeli tudi izjavo glede izzivov ob vse hitrejši vojaški krepitvi Kitajske.