Tujina

Območje, kjer so potresi, vulkanski izbruhi in cunamiji skorajda stalnica. A zakaj?

Džakarta, 23. 12. 2018 20.33 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Naravne nesreče, kot so potresi in cunamiji, na območju Indonezije niso nič nenavadnega. Otočje namreč leži na tako imenovanem Tihomorskem ognjenem obroču, kjer zabeležijo kar 90 odstotkov vseh potresov na svetu, tukaj pa je tudi več kot polovica vseh aktivnih svetovnih vulkanov nad morsko gladino. V zadnjih 12 letih je zaradi posledic naravnih katastrof tam umrlo že okrog 5000 ljudi.

Indonezijska otoka Java in Sumatra je po sobotnem izbruhu vulkana Anak Krakatoa zadel cunami. Po zadnjih podatkih je umrlo najmanj 222 ljudi, ranjenih je vsaj 843. Indonezijske oblasti se bojijo, da bo število žrtev še naraslo, saj se reševalci do uničenih območjih še prebijajo.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.
18. junija letos je v provinci Severna Sumatra na vulkanskem jezeru Tabo potonil trajekt. Umrlo je 164 ljudi. Julija pa je potonil trajekt, ki je z otoka Sulavesi peljal na otok Selayar. Umrlo je 31 ljudi.Konec oktobra je v morje strmoglavilo letalo Boeing 717 indonezijske letalske družbe Lion Air. Z radarjev je izginilo na poletu med Džakarto in mestom Pangkal Pinang. Umrlo je vseh 189 ljudi na krovu.

A to je 'tragična bilanca' le zadnje indonezijske naravne katastrofe. Samo v letu 2018 je območje namreč prizadela že prava serija potresov (močnejši je zatresel denimo otoka Lombok in Sulavesi, temu pa je sledil še cunami), ki je vzela že več tisoč življenj.

Geološko najbolj aktivno območje na Zemlji

Kljub žrtvam in opustošenju, ki ga je tokratni cunami pustil za seboj, pa so tovrstne katastrofe v Indoneziji bolj ali manj kar stalnica. Indonezijsko otočje namreč leži na stičišču štirih tektonskih plošč (Tihomorske, Filipinske, Evrazijske in Indoavstralske) oziroma ob pacifiškem robu – na tako imenovanem Tihomorskem ognjenem obroču. Gre za seizmološko izjemno dejavno območje. Več kot polovica vseh aktivnih svetovnih vulkanov nad morsko gladino leži na tem območju, tukaj pa zabeležijo tudi 90 odstotkov vseh potresov.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Potresi, vulkanski izbruhi in cunamiji so na tem območju tako zelo pogosti.

Nekaj večjih naravnih katastrof na območju Indonezije v zadnjih letih:

26. decembra 2004 je silovit potres z magnitudo 9,1 zatresel tla zahodne obale indonezijske province Aceh. 14 držav v Indijskem oceanu je nato prizadel še hud cunami, v katerem je umrlo kar 226.000 ljudi, od tega kar polovica na severu Sumatre.

Konec marca in v začetku aprila 2005 je zahodno obalo Sumatre opustošila serija močnih potresov. Na otoku Nias je umrlo na stotine ljudi.

Leta 2006 je potres z magnitudo 6,8 zatresel tla južne Jave, najbolj naseljenega indonezijskega otoka. Cunami, ki je sledil, je ubil skoraj 700 ljudi.

Leta 2009 je potres z magnitudo 7,6 prizadel glavno mesto province Zahodna Sumatra Padang. Umrlo je več kot 1100 ljudi.

Leta 2010 je tla otočja Mentawai zatresel potres z magnitudo 7,5 in sprožil cunami z desetmetrskimi valovi, ki so pod seboj pokopali in uničili več deset vasi ter ubili okrog 300 ljudi.

Leta 2016 je potres prizadel regijo Pidie Jaya v provinci Aceh. Več kot sto oseb je umrlo v zrušenju stavb.

Serija potresov je konec julija in v prvi polovici avgusta letos stresla med turisti zelo priljubljen otok Lombok. Umrlo je več kot 500 ljudi, večinoma na severni strani otoka. Več sto pohodnikov je zaradi zemeljskih plazov več dni tudi ostalo ujetih na gori Rinjani.

Konec septembra je potres z magnitudo 7,5 zatresel tudi mesto Palu na zahodni obali otoka Sulavesi. Sledil je uničujoč cunami s skoraj trimetrskimi valovi. Dve naravi katastrofi sta tako ena za drugo povsem opustošili regijo in porušili več mest. Po uradnih podatkih je umrlo več kot 2000 ljudi. Sledilo je še skoraj 170 popotresnih sunkov, ki so reševalcem dodatno oteževali delo.

 

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (6)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

emilzapata
24. 12. 2018 11.18
+2
na indonezijskem otoku Javi je gostota prebivalstva takšna, kot da bi v Sloveniji živelo 12 milijonov ljudi. Tega si ne morem predstavljati, kajti že sedaj je sosed sosedu bolj v napoto in problem, kot pa pomoč in sodelovanje.
anakondabox
24. 12. 2018 09.56
+1
Zanimivo je, da vedno nastradajo najrevnejši prebivalci z otokov, ki se jim ne da (iz)molsti dovolj bogastva. Tudi Islandija, je kot otok, na stičiščih dveh plošč pa tako hude katastrofe niso bile pri njih nikoli zapisane. So lahko cunamiji tudi 'tehnološko' in ne zgolj naravno povzročeni? #samovprašam
godzila
24. 12. 2018 09.23
+7
kdaj bo pa naš parlament odplaknilo z vsemi tistimi podganami notri,,,,,,,,,,,,
godzila
24. 12. 2018 08.32
+5
v letu 2019, 3 svetovna vojna takrat bo šele cunami,vsaj tako je napovedala baba Vanga skupaj z Nostradamusom ,,,,ne bo več problemov ne z begunci ne z nami ,mati zemlja pa se bo znebila človeškega parazita,ki ji tako ali tako dela samo zlo ,,,,
fairplayy
23. 12. 2018 22.41
+4
Zemlja vraca udarec
whatthefrick
23. 12. 2018 20.51
+12
Geografija ~ 3. triada osnovne šole