Svetovalec srbskega predsednika za sodelovanje z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Jovan Simić je povedal, da je haaško tožilstvo podpisalo in podalo haaškemu sodišču obtožnici proti kosovskemu premieru Ramushu Haradinaju in nekdanjemu načelniku generalštaba jugoslovanske vojske Momčilu Perišiću.
Simić je zatrdil, da je tožilstvo podpisalo šest obtožnic že pred božičem, vendar jih je zaradi prazničnih dni predalo sodišču šele 10. januarja. Kot je še dodal, se od štirih preostalih obtožnic ena nanaša na Makedonijo, tri pa na Federacijo BiH in Republiko srbsko.
Simić, ki se sklicuje na vire blizu tožilstva in sodišča v Haagu, meni, da se bo sodišče v zvezi z obtožnicami oglasilo prihodnji teden, najpozneje pa čez deset dni. Svetovalec predsednika Borisa Tadića sicer ne izključuje možnosti, da bo sodišče obtožnice potrdilo, ne pa tudi objavilo.
Sodelovanje tožilstev Beograda in Zagreba v postopkih proti haaškim obtožencem
Predstavniki srbskega javnega tožilstva in srbskega tožilstva za vojne zločine pa so s predstavniki hrvaškega državnega tožilstva podpisali sporazum, ki naj bi omogočil sodelovanje tudi glede zadev, ki se nanašajo na haaške obtožence za vojne zločine. Sporazum so podpisali ob robu regionalnega srečanja v Beogradu, na katerem obravnavajo vprašanja v zvezi s prenosom na domača sodišča sodnih postopkov, ki jih je začelo haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.
Podpis sporazuma so že pozdravili predstavnik haaškega tožilstva Patrick Lopaz Terres, vodji misije Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) v Beogradu in Zagrebu, Maurizio Massari in Pater Semneby ter pravni sodelavec veleposlaništva ZDA v SČG Sam Nazzaro, ki se udeležujejo omenjenega srečanja.
Massari je poudaril, da bo hrvaško-srbski sporazum omogočal tudi sodelovanje glede vprašanj, ki zadevajo boj proti organiziranemu kriminalu, trgovini z ljudmi, pranju denarja, mednarodnemu terorizmu ter vsem drugim oblikam kriminalnih dejavnosti.
V vseh treh državah poskrbeli tudi za ustrezno zakonodajo
Predstavniki tožilstev in sodišč BiH, Hrvaške in Srbije so bili na srečanju enotnega mnenja, da so pravosodni organi v njihovih državah v organizacijskem in profesionalnem smislu pripravljeni od Haaga prevzeti sodne postopke proti obtožencem za vojne zločine. Za to so v vseh treh državah poskrbeli tudi za ustrezno zakonodajo, ki naj bi bila v skladu s standardi haaškega sodišča, so še zatrdili. Predstavniki mednarodne skupnosti pa so tudi že odgovorili, da bo morebitni prenos sodnih postopkov na domača sodišča odvisen tudi od izročitve preostalih haaških obtožencev.
Trenutno je najbolj aktualen postopek proti nekdanjim častnikom vojske prav tako nekdanje ZRJ, Miletu Mrkšiću, Miroslavu Radiću in Veselinu Šljivančaninu, ki jih obtožnica bremeni pokola pri Vukovarju novembra 1991. Prva dva sta se prostovoljno predala, Šljivančanina pa so sredi 2003 aretirale srbske oblasti in ga izročile haaškemu sodišču. Kot so v petek sporočili v Haagu, naj bi omenjeni trojki začeli soditi "letos".
Možno je, da bo sodilo beograjsko sodišče za vojne zločine
Tožilstvo v Haagu je v petek namignilo, da bo sojenje vukovarski trojki odstopilo Zagrebu, v Beogradu pa so nemudoma pohiteli z izjavo, da bi bilo bolj primerno, če bi jim sodilo beograjsko sodišče za vojne zločine. Prav ta zadeva pa je bila ena od zanimivih točk srečanja, na katerem sta tako predstavnik Hrvaške, kot tudi predstavnik gostitelja izrazila veliko zanimanje za prevzem sodnega postopka.
Predstavnica pisarne haaškega sodišča v Beogradu Alexandra Milenov je na srečanju prizadetim stranem pojasnila, da bo postopek odstopanja zadev domačim sodiščem zelo dolgotrajen in selektiven. Eno od meril naj bi bila tudi (ne)uspešnost sodelovanja vsake posamezne države s sodiščem v Haagu, je še pojasnila Milenova.
